<?xml version="1.0" encoding="utf-8"?>
<rss version="2.0" xmlns:content="http://purl.org/rss/1.0/modules/content/">
	<channel>
		
		<title>KI</title>
		<link>http://www.ki.si/</link>
		<description>Kemijski inštitut</description>
		<language>en</language>
		<image>
			<title>KI</title>
			<url>http://www.ki.si/typo3conf/ext/tt_news/ext_icon.gif</url>
			<link>http://www.ki.si/</link>
			<width>18</width>
			<height>16</height>
			<description>Kemijski inštitut</description>
		</image>
		<generator>TYPO3 - get.content.right</generator>
		<docs>http://blogs.law.harvard.edu/tech/rss</docs>
		
		
		
		<lastBuildDate>Fri, 28 Jun 2013 11:00:00 +0200</lastBuildDate>
		
		
		<item>
			<title>Podelitev Preglovih nagrad in odprtje Preglovega raziskovalnega centra</title>
			<link>http://www.ki.si/novice/single-prikaz/novice/novica/podelitev-preglovih-nagrad-in-otvoritev-preglovega-raziskovalnega-centra/</link>
			<description>28. junija 2013 ob 11:00 uri</description>
			<content:encoded><![CDATA[<b>28. junija 2013 ob 11:00 </b>uri bomo odprli novi Preglov raziskovalni center. V njem bo nameščena vrhunska raziskovalna oprema, med drugim tudi najnovejši transmisijski mikroskop s kemijsko analizo, edinstven v tem delu Evrope.

Obe pridobitvi sta realizirani s pomočjo sredstev evropskih strukturnih skladov in sta izjemnega pomena za izgradnjo znanstvene odličnosti v Sloveniji.

<link http://www.ki.si/o-institutu/preglov-raziskovalni-center/ - external-link-new-window "Opens external link in new window">več informacij</link>]]></content:encoded>
			<category>Novice</category>
			
			
			<pubDate>Fri, 28 Jun 2013 11:00:00 +0200</pubDate>
			
		</item>
		
		<item>
			<title>4. mednarodna konferenca o elektrokemiji</title>
			<link>http://www.rse-see.si/</link>
			<description>od 26. - 30. maja 2013, Austria Trend Hotel, Ljubljana  </description>
			<content:encoded><![CDATA[]]></content:encoded>
			<category>Novice</category>
			
			
			<pubDate>Sun, 26 May 2013 12:00:00 +0200</pubDate>
			
		</item>
		
		<item>
			<title>Srebrna medalja na I-SWEEEP 2013</title>
			<link>http://www.ki.si/novice/single-prikaz/novice/novica/srebrna-medalja-na-i-sweeep-2013/</link>
			<description>Dijaka Gimnazije Vič Filip Koprivec in Vid Kocijan pod mentorstvom dr. Alenke Ristić iz...</description>
			<content:encoded><![CDATA[<b>Dijaka Gimnazije Vič Filip Koprivec in Vid Kocijan pod mentorstvom dr. Alenke Ristić iz Laboratorija za anorgansko kemijo in tehnologijo na Kemijskem inštitutu in mag. Alenke Mozer, prof. sta osvojila srebrno medaljo z raziskovalno nalogo “Zeolites and thermal energy storage” na olimpiadi I-SWEEEP 2013.</b>

Pripravila sta učinkovit material za shranjevanje toplotne energije pri nizkih temperaturah od 20 do 88<sup>o</sup>C (uporaba sončne energije). 
<br />I-SWEEEP je mednarodna olimpijada raziskovalnih nalog s področja trajnostnega razvoja, in sicer v kategorijah energija, tehnika in okolje. Na letošnjem tekmovanju, ki je potekalo od 8.5. do 13. 5. 2013 v Houstonu v ZDA, je sodelovalo 2308 nalog, od katerih se jih je v finale uvrstilo 396 iz 68 držav sveta. 
<br />Dijaka sta osvojila tudi zlato priznanje na državnem tekmovanju mladih raziskovalcev iz kemije, ki je potekalo 20. 5. 2013 v Murski Soboti.<br /><br /><br /><br />]]></content:encoded>
			<category>Novice</category>
			<category>Uspehi mladih raziskovalcev</category>
			
			
			<pubDate>Fri, 24 May 2013 15:30:00 +0200</pubDate>
			
		</item>
		
		<item>
			<title>Uspeh na BioCampu 2013</title>
			<link>http://www.ki.si/novice/single-prikaz/novice/novica/uspeh-na-biocampu-2013/</link>
			<description>Na regijskem BioCampu 2013, ki je potekal od 12.5. do 14.5.2013 v Ljubljani, v LEKu, članu skupine...</description>
			<content:encoded><![CDATA[Na regijskem BioCampu 2013, ki je potekal od 12.5. do 14.5.2013 v Ljubljani, v LEKu, članu skupine Sandoz, je bila med 35 udeleženci iz sedmih evropskih držav kot najboljši tim izbrana skupina v sestavi Božidar Aničić, Katarina Maher, Nadica Sibinovska, Marija Vukomanović (Institut Jožef Stefan), Nejc Rojko (Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani),&nbsp; <b>Tina Zupančič (Laboratorij za molekularno biologijo in nanobiotehnologijo na Kemijskem inštitutu)</b> in Uroš Zupančič. 

Izbor najboljših dveh posameznikov (Patricia Wildberger, Inštitut za biotehnologijo in biokemijski inženiring Univerze v Gradcu in Gašper Pustovrh z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani) in tima je potekal na osnovi sodelovanja udeležencev v timski nalogi, v kateri so izdelali in predstavili študijo primera na temo bioinformatskega modeliranja. Pri tem so morali pokazati tako znanje s področja naravoslovja, kot tudi kar precej razumevanja poslovnega dela.
]]></content:encoded>
			<category>Novice</category>
			<category>Uspehi mladih raziskovalcev</category>
			
			
			<pubDate>Wed, 22 May 2013 14:30:00 +0200</pubDate>
			
		</item>
		
		<item>
			<title>Nov pristop pri pridobivanju čistega vodika</title>
			<link>http://www.ki.si/novice/single-prikaz/novice/novica/nov-pristop-pri-pridobivanju-cistega-vodika/</link>
			<description>Sodelavci Laboratorija za katalizo in reakcijsko inženirstvo na Kemijskem inštitutu so s projektom,...</description>
			<content:encoded><![CDATA[<b>Sodelavci Laboratorija za katalizo in reakcijsko inženirstvo na Kemijskem inštitutu so s projektom, v katerem so predstavili nov pristop pri pridobivanju čistega vodika kandidirali na evropskem forumu inovacij »Campus Innovact Awards 2013” in bili uvrščeni med finaliste.</b>
<b></b>

Predstavili so koncept oziroma tehnologijo pridobivanja vodika na kontinuiran način, ki je primeren za pretvorbo zemeljskega plina in istočasno zajemanje ogljikovega dioksida. Takšen proces kombiniranega parnega reforminga ima številne prednosti pred obstoječimi koncepti polšaržnega obratovanja.

Vodilni strokovnjaki za energijo pripisujejo gorivnim celicam in tehnologijam energije vodika pomembno vlogo pri prihodnji ekonomiji in energetiki, predvsem v transportnem sektorju, ki je dandanes zaznamovan z izrazito odvisnostjo od nafte. Vodik mora biti tako proizveden cenovno-učinkovito in z ničelnimi ali zanemarljivimi emisijami ogljikovega dioksida. Parni reforming metana je trenutno najbolj široko uporabljan način pridobivanja vodika. Da bi z omenjenim postopkom proizvajali čisti vodik, se kot ena najbolj obetajočih metod ponuja sorpcija, ki naj bi znatno izboljšala učinkovitost procesa. Parni reforming metana s sorpcijo vključuje dodajanje akceptorja CO2 v reakcijsko zmes pri reformingu ter posledično odstranjevanje CO2 in situ z reakcijo s kemijskim akceptorjem. Konverzijo metana lahko na ta način premaknemo onkraj termodinamskih meja konvencionalnega reakcijskega sistema.

Avtorji projekta so: Ana Obradović, doc. dr. Blaž Likozar in prof. dr. Janez Levec.
]]></content:encoded>
			<category>Novice</category>
			
			
			<pubDate>Fri, 17 May 2013 19:35:00 +0200</pubDate>
			
		</item>
		
		<item>
			<title>Podpis pogodbe o sodelovanju s Hondo</title>
			<link>http://www.ki.si/novice/single-prikaz/novice/novica/podpis-pogodbe-o-sodelovanju-s-hondo/</link>
			<description>Laboratorij za elektrokemijo materialov na Kemijskem inštitutu je začel pogodbeno sodelovanje s...</description>
			<content:encoded><![CDATA[Laboratorij za elektrokemijo materialov na Kemijskem inštitutu je začel pogodbeno sodelovanje s HONDO v okviru programa “Honda Initiation Grant Europe”. Program je namenjen poglobljenemu sodelovanju z evropskimi univerzami in raziskovalnimi inštituti. Vsako leto na razpisu izberejo tiste med njimi, ki imajo najbolj prodorne, drzne in izvirne zamisli na področju transportnih in avtomobilskih znanosti. <b>Letos je bil na področju razvoja naprednih baterijskih materialov sistemov kot edini v Evropi izbran projekt Kemijskega inštituta, ki sta ga pripravila dr. Robert Dominko in dr. Boštjan Genorio.</b><br /><br />Izvajanje projekta bo vodil dr. Robert Dominko: “Sodelovanje s HONDO si štejemo v veliko čast. Biti izbran med selektivno povabljenimi raziskovalci iz Evrope je v prvi vrsti odraz kvalitete prijave, poudariti pa je potrebno, da izbor temelji tudi na preteklih rezultatih. Projekt je priložnost, da svoje ideje razvijemo v interakciji z globalnim avtomobilskim poslovnim sistemom, ki se zaveda prednosti sodelovanja z znanstvenimi institucijami. Projekt sodi na področje osnovnih raziskav novih sodobnih baterijskih sistemov, ki bodo potencialno komercializirane čez 10 let in je odlično izhodišče za dolgoročno sodelovanje s HONDO.&nbsp; Izvajala ga bo skupina izkušenih raziskovalcev, ki jim bodo pomagali doktorski študentje – to je kombinacija, ki se je v preteklosti že večkrat izkazala za učinkovito,” je prepričan.<br /><br />Stališče Honda R&amp;D Europe (Deutschland) GmbH., ki izvaja program HONDA Initiation Grant Europe, je predstavil Sven Leonhardt, vodja oddelka za Avtomobilske funkcije in tehnologijo materialov: “HONDA ceni sodelovanje z raziskovalci v Evropi - ta program je namenjen prav njim. Stremimo k neprestanem razvoju in iskanju vedno boljših tehnoloških rešitev, za to pa so potrebne sveže ideje, profesionalni pristop in zelo močno znanstveno zaledje, vključno z opremo. Kemijski inštitut nas je prepričal z vsem naštetim.”<br /><br />“Laboratorij za elektrokemijo materialov raziskuje materiale za shranjevanje energije, zlasti pa se posvečamo modeliranju transporta na kontinuum nivoju, sintezo in testiranjem novih materialov za baterije, elektronskim in ionskim ožičenjem baterij ter z aplikacijami za gorivne celice. Dosegamo vrhunske rezultate v svetovnem merilu, na kar opozarjajo tudi naši dosežki: objavljamo v najbolj prestižnih znanstvenih publikacijah, v lanskem letu pa smo na področju razvoja baterij za avtomobilsko industrijo začeli izvajati projekt EUROLIS, ki je prvi EU FP7 projekt javno-zasebnega partnerstva, ki ga koordinira slovenska inštitucija,” pojasnjuje prof. dr. Miran Gaberšček, vodja Laboratorija za elektrokemijo materialov na Kemijskem inštitutu.<br /><br />Kemijski inštitut nenehno širi portfelj industrije, s katero pogodbeno sodeluje. Direktor prof. dr. Janko Jamnik pojasnuje: »Pri Hondi nas je presenetilo predvsem to, da razmišljajo dolgoročno. Raziskavo, ki so jo naročili, bi lahko mirno uvrstili med temeljne raziskave, ki jih v Sloveniji financira samo še ARRS, pa še ta vsako leto manj. Neverjetno je, da tako raziskavo naroči industrija. Verjetno je tudi to eden od razlogov za uspešnost globalno najkonkurenčnejših koncernov, kot je Honda.«<br /><br />]]></content:encoded>
			<category>Novice</category>
			
			
			<pubDate>Thu, 16 May 2013 14:01:00 +0200</pubDate>
			
		</item>
		
		<item>
			<title>Predstavitev izjemnega znanstvenega dosežka</title>
			<link>http://www.ki.si/novice/single-prikaz/novice/novica/predstavitev-znanstvenega-dosezka-1/</link>
			<description>Predstavitve se je udeležil tudi minister za izobraževanje, znanost in šport dr. Jernej Pikalo, ki...</description>
			<content:encoded><![CDATA[8. maja 2013 je na Kemijskem inštitutu potekala predstavitev znanstvenega dosežka sodelavcev Laboratorija za biotehnologijo Kemijskega inštituta in Centra odličnosti EN-FIST, ki so razvili nov način priprave »pametnih nanomaterialov«, ki se spontano sestavijo v načrtovano obliko. Odkritje je bilo objavljeno v vodilni znanstveni reviji na področju kemijske biologije <link http://www.nature.com/nchembio/journal/vaop/ncurrent/full/nchembio.1248.html - external-link-new-window "Opens external link in new window">Nature Chemical Biology</link> in je v svetu sprožilo veliko pozornost z odzivi v najbolj uglednih znanstvenih krogih. 
<br /><br />Predstavitve se je udeležil tudi minister za izobraževanje, znanost in šport dr. Jernej Pikalo, ki je čestital avtorjem za izjemen prispevek k razvoju znanosti in pozdravil dosežke slovenskih znanstvenikov.

<link http://www.ki.si/novice/single-prikaz/pomembna-novica/novica/odkritje-novega-nacina-priprave-pametnih-nanomaterialov-na-osnovi-modularne-sestave-polipeptidov/ - external-link-new-window "Opens external link in new window">Več o dosežku</link>

Utrinki s predstavitve:

<img clickenlarge="1" src="uploads/RTEmagicC_130508-L12.nchembio.13-004.jpg.jpg" height="200" width="300" alt="" />

<img clickenlarge="1" src="uploads/RTEmagicC_130508-L12.nchembio.13-010.jpg.jpg" height="200" width="300" alt="" />
Direktor prof. dr. Janko Jamnik je pozdravil prisotne


<img clickenlarge="1" src="uploads/RTEmagicC_130508-L12.nchembio.13-020.jpg.jpg" height="200" width="300" alt="" />
Minister za izobraževanje, znanost in šport dr. Jernej Pikalo

<img clickenlarge="1" src="uploads/RTEmagicC_130508-L12.nchembio.13-032.jpg.jpg" height="200" width="300" alt="" />
Avtor dosežka prof. dr. Roman Jerala

<img clickenlarge="1" src="uploads/RTEmagicC_130508-L12.nchembio.13-007.jpg.jpg" height="200" width="300" alt="" />



<img clickenlarge="1" src="uploads/RTEmagicC_130508-L12.nchembio.13-047.jpg.jpg" height="200" width="300" alt="" />
Avtorji raziskave, ki prihajajo s Kemijskega inštituta, Centra odličnosti EN-FIST, Inštituta Jožef Stefan, Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo, Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani in Univerze v Mariboru. 
<i><br /></i>
<i>Foto: Damjan Makuc</i>]]></content:encoded>
			<category>Novice</category>
			
			
			<pubDate>Thu, 09 May 2013 09:37:00 +0200</pubDate>
			
		</item>
		
		<item>
			<title>Zelena novica</title>
			<link>http://www.ki.si/novice/single-prikaz/novice/novica/zelena-novica/</link>
			<description>V letu 2012 je Kemijski inštitut (KI) podaljšal veljavnost certifikata Eko Praktik. Projekt, ki se...</description>
			<content:encoded><![CDATA[V letu 2012 je Kemijski inštitut (KI) podaljšal veljavnost certifikata Eko Praktik. Projekt, ki se odvija pod okriljem slovenske fundacije Umanotera, se je sredi leta 2012 preoblikoval v projekt EGO, kjer Umanotera deluje kot partner v projektu Leonardo, ki je financiran s strani Evropske komisije. V projektu sodeluje 6 držav. Namen projekta Ego je poenotili standarde, ki veljajo za Zeleno pisarno na evropski ravni in izvedba pilotnih usposabljanj z novimi orodji in produkti. 

V okviru projekta Ego je bila vsem zaposlenim posredovana anonimna anketa glede delovanja Zelene pisane na KI. Rezultati ankete se bili dobri, vendar se da stanje na marsikaterem področju izboljšati. Anketa je bila osnova za pripravo akcijskega načrta, ki ga KI pripravlja skupaj z Umanotero.&nbsp; KI je v januarju 2013 aktivno sodeloval tudi na delavnici Umanotere »Dobre prakse zelene pisarne - kako nam je uspelo?«.<br /><br />Rezultati ankete so pokazali, kaj zaposleni menijo glede okoljskih aktivnosti KI.&nbsp; KI ima na vseh področjih možnost izboljšave zelenih aktivnosti. Zaposleni so mnenja, da inštitut delno učinkovito izkorišča energijo, ločuje odpadke, po mnenju zaposlenih se službeni prevozi izvajajo na okolju prijaznejši način le delno in KI naj bi po mnenju zaposlenih tudi&nbsp; premalo spodbujal k uporabi javnega prevoza, uporabe koles ali deljenja avtomobila na poti v in iz službe.&nbsp; Po mnenju zaposlenih je na inštitutu dobro poskrbljeno za varnost pri delu. Na področju komunikacije zaposlenim in javnosti glede okoljskih aktivnosti pa so mnenja, da se je potrebno dodatno angažirati. <br /><br />]]></content:encoded>
			<category>Novice</category>
			
			
			<pubDate>Tue, 23 Apr 2013 15:33:00 +0200</pubDate>
			
		</item>
		
		<item>
			<title>10. nanotehnološki dan </title>
			<link>http://www.ki.si/novice/single-prikaz/novice/novica/10-nanotehnoloski-dan/</link>
			<description>18. april 2013 - V okviru LOS 2013 na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani se je gospodarstvo...</description>
			<content:encoded><![CDATA[18. april 2013 - V okviru LOS 2013 na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani se je gospodarstvo ponovno srečalo z znanostjo na 10. jubilejnem Nanotehnološkem dnevu, ki je razkril številne skrivnosti nanotehnologije v povezavi z drugimi vedami in tehnologijami.<br />&nbsp;<br /><br />Zelo jasno ter za industrijo in gospodarstvo pomembno sporočilo je imela predstavitev <b>dr. Robert Dominka s Kemijskega inštituta Ljubljana</b>, z naslovom »Vpliv nanotehnologije na prihodnje generacije akumulatorjev&quot;.

Baterije, ki poganjajo današnja električna vozila, so pretežke, preokorne in premalo zmogljive. Še vedno se govori o visokih cenah, vprašanju varnosti med delovanjem, življenjsko dobo, energijsko gostoto. Na moč in proizvodne možnosti danes pomembno vplivajo negativna in pozitivna elektroda ter elektrolitski sistemi. Trendi tehnološkega razvoja pa so vedno bolj povezani z nanotehnologijo in njeno uporabo v akumulatorjih naslednjih generacij. Na 10. nanotehnološkem dnevu je bilo predstavljeno delovanje litijevega ionskega akumulatorja z mikroskopskega in atomističnega vidika. Ker je Kemijski inštitut&nbsp; intenzivno vključen v razvoj akumulatorjev naslednjih generacij, je bila predstavitev dr. Robert Dominka usmerjena v vrhunske rezultate, ki so plod slovenskega znanja in sodijo v sam svetovni vrh. &nbsp;<br /><br />
<link http://www.ozs.si/Ozbornici/Novinarskosredi%c5%a1%c4%8de/Aktualno/Novice/tabid/278/ArticleId/2090/Default.aspx - external-link-new-window "Opens external link in new window">Več o nanotehnološkem dnevu</link>
<link http://videolectures.net/10nanodan2013_ljubljana/ - external-link-new-window "Opens external link in new window"><br /></link>
<link http://videolectures.net/10nanodan2013_ljubljana/ - external-link-new-window "Opens external link in new window">Povezava na predavanja</link>]]></content:encoded>
			<category>Novice</category>
			
			
			<pubDate>Sat, 20 Apr 2013 12:04:00 +0200</pubDate>
			
		</item>
		
		<item>
			<title>Odlična predstavitev na sejmu LOS 2013 v Ljubljani</title>
			<link>http://fileadmin/user_upload/datoteke-splosno/novice/2013/KI_odlicna_predstavitev_na_sejmu_LOS_2013.pdf</link>
			<description>V času od 17. 04. 2013 do 20.04. 2013, je na Gospodarskem razstavišču V Ljubljani potekal že tretji...</description>
			<content:encoded><![CDATA[]]></content:encoded>
			<category>Novice</category>
			
			
			<pubDate>Sat, 20 Apr 2013 11:42:00 +0200</pubDate>
			
		</item>
		
	</channel>
</rss>