Proteini opravljajo večino funkcij v vseh živih organizmih in se široko uporabljajo v medicini, biotehnologiji, kemiji in drugih področjih. Načrtovanje popolnoma novih proteinskih struktur ostaja velik izziv za znanost, ker je proteinsko strukturo določa veliko število šibkih interakcij med atomi v proteinih in tega še ne znamo zanesljivo izračunati. Zmožnost priprave popolnoma novih proteinskih struktur ima zato izjemen znanstveni in tehnološki potencial. več...

Eksakten deterministični opis kompleksnih dinamičnih sistemov običajno ni mogoč, bodisi zaradi neobvladljivega števila dinamičnih prostostnih stopenj bodisi zaradi nepoznavanja dejanskega mikroskopskega dogajanja. Zato se običajno zatečemo k efektivnemu stohastičnemu opisu in na osnovi centralnega limitnega teorema predpostavimo, da ima šum Gaussovo statistiko. več...

Razumevanje kristalizacijskega mehanizma je ključnega pomena za načrtovanje novih struktur kovinsko-organskih poroznih materialov (MOF-ov) z želenimi lastnostmi za določeno uporabo, na primer za shranjevanje toplote in plinov, ločevanje plinov, dostavljanje zdravilnih učinkovin, katalizo, itd. Zato je izjemno pomembna določitev temeljnih gradnikov in/ali vmesnih faz pri nastanku MOF-ov, kar še vedno predstavlja velik eksperimentalni izziv. Raziskovalci iz Laboratorija za anorgansko kemijo in... več...

Razumevanje hidrofobnega efekta na molekularnem nivoju je ključnega pomena za razlago vrste kemijskih in bioloških pojavov. Efekt je v neposredni zvezi z zmanjšanjem entropije v vodi, ki obdaja hidrofobni topljenec. Kljub številnim poskusom razlag je s fizikalnega stališča izvor omenjenega padca entropije še vedno nepojasnjen. Dr. Aljaž Godec (Laboratorij za elektrokemijo materialov, L10) in doc. dr. Franci Merzel (Laboratorij za strukturo biomolekul, L14) v svojem delu predstavita nov... več...

Debelost postaja v sodobnem svetu vse večji zdravstveni in družbeni problem, saj je tesno povezana s skrajšano življenjsko dobo in razvojem kroničnih bolezni kot so sladkorna bolezen, srčno-žilne bolezni, vnetne bolezni in nekatere vrste raka. Prof. Simon Horvat iz Laboratorija za biotehnologijo (L12), ki je gen odkril z gensko analizo debelih in vitkih miši, je skupaj z mednarodnimi sodelavci pokazal, da ima protein DEPTOR pomembno vlogo pri regulaciji kopičenja maščevja. Pokazali so, da... več...

Raziskovalci Laboratorija za anorgansko kemijo in tehnologijo (L09) Nataša Zabukovec Logar, Alenka Ristić in Venčeslav Kaučič so v sodelovanju s Stefanom Henningerjem (Fraunhofer Institute, Freiburg) razvili mehanizem, s katerim lahko predvidimo potencial za shranjevanje toplote za številne znane in nove strukture mikroporoznih materialov. Odkritje je bilo objavljeno v prestižni reviji s področja materialov Advanced Functional Materials (faktor vpliva 10.18). Uporaba reverzibilne... več...

Raziskovalci Laboratorija za anorgansko kemijo in tehnologijo (L09) Nataša Novak Tušar, Darja Maučec, Matjaž Mazaj, Mojca Rangus in Venčeslav Kaučič so v sodelovanju z Albinom Pintarjem in Magdo Cotman (Laboratorij za okoljske vede in inženirstvo L05) ter Iztokom Arčonom (Univerza Nova Gorica) oblikovali nov in okolju prijazen, cenovno ugoden ter visoko učinkovit katalizator za katalitsko čiščenje odpadnih vod. Odkritje je bilo objavljeno v eni od najprestižnejših revij s področja materialov -... več...

Razvoj novih baterijskih materialov je tesno povezan s tem, kako uspešni smo pri njihovem nanostrukturiranju– to je, kako dobro nanodelce vgradimo v okoliške faze, ki prevajajo ione oziroma elektrone. Avtorji članka, med katerimi je tudi dr. Marjan Bele iz Laboratorija za elektrokemijo materialov, so v tem delu pokazali, da formiranje fraktalne strukture koloidnih delcev silicijevega dioksida zelo poveča ionsko prevodnost  ob prisotnosti litijevih soli v raztopini. Na osnovi "in... več...

Elektrolit na osnovi sulfidne/polisulfidne ionske tekočine za uporabo v sončnih celicah na bazi kvantnih pik (quantum dot) več...

Prispevek: "Porozne oksidne strukture kot substrat za katodne kompozite v litij žveplovih akumulatorjih" več...

Bolnikom s Parkinsonovo boleznijo se je vse do dandanes, in še vedno se, predpisujeta ireverzibilna acetilenska inhibitorja kot sta rasagilin (Azilect) in selegilin (L-deprenyl), vendar povzročata mnogo nezaželenih stranskih učinkov. več...

"Research highlight" za področje biofizike v reviji Nature. več...

Sodelavca Laboratorija za molekularno modeliranje (Janez Konc in Dušanka Janežič), ki sta razvila nov algoritem za napovedovanje vezavnih mest na proteinih ProBiS (Protein Binding Sites), objavljen v reviji Bioinformatics (IF= 4.926), 26, 2010, 1160–1168, sta na osnovi tega algoritma razvila spletni strežnik ProBiS in ga objavila v Nucleic Acids Research, 38, 2010, W436–W440, Web Server issue (IF=7.479), visoko citirani reviji na področju biokemije in molekularne biologije. S tem dosežkom sta... več...

Alifatski visoko razvejeni poliestri na osnovi 2,2-bis(metilol) propionske kisline imajo zaradi svoje razvejene strukture in velikega števila funkcionalnih skupin edinstvene lastnosti, zaradi katerih so zelo zanimivi za različna področja uporabe, od dodatkov za tehnične izdelke velikoserijske proizvodnje pa do nosilcev za zdravilne učinkovine v visokotehnoloških biomedicinskih aplikacijah. Dr. Ema Žagar in dr. Majda Žigon, sodelavki Laboratorija za polimerno kemijo in tehnologijo, sta v... več...

Po 50 letih so določene strukture dipeptidov osnovnih aminokislin v vodni raztopini več...

Nagrada mednarodnega kristalografskega združenja je vzpodbudila nadaljnje raziskave in pripeljala do objave članka v prestižni reviji Journal of the American Chemical Society. več...

Cambridge, 8.11.2010 - Slovenska - doslej že peta - ekipa študentov je ponovno osvojila veliko nagrado na tekmovanju raziskovalnih projektov s področja sintezne biologije na znameniti univerzi MIT v Cambridgu, ZDA. Zanimanje za to tekmovanje je v svetu vse večje, saj se je letošnjega tekmovanja udeležilo že 130 ekip iz celega sveta, kar je največ doslej, pri čemer so sodelovale ekipe iz najuglednejših svetovnih univerz, kot so Harvard, MIT, Yale, Princeton, Stanford, Imperial College,... več...

Sodelavci laboratorija za Analizno kemijo so objavili člankek v reviji Analytical Chemistry. Članek obravnava uporabo tehnike LA-ICP-MS za napredno elementno oslikovanje (rasteriranje - elemental imaging/mapping), razvili so namreč matematični model procesa in spremljajoči računalniški simulacijski program, ki vključuje najpomembnejše instrumentalne nastavitve in njihov vpliv na elementno sliko (občutljivost, ločljivost, čas analize in šum). Izbira eksperimentalnih kriterijev je brez uporabe... več...

Sodelavci Laboratorija za elektrokemijo materialov so skupaj s kolegi z inštituta Weierstrass v Berlinu postavili nov model delovanja sodobne insercijske baterije. Bistvena novost je ta, da so upoštevali elektrokemijsko sklopitev med množico delcev, ki sestavljajo tipično elektrodo. V primeru nehomogenega potencialnega profila znotraj posameznega delca ta sklopitev vodi do različnih pojavov, ki so jih doslej pri eksperimentih sicer opazili, vendar zanje ni bilo na voljo ustrezne razlage.... več...

Objava članka »ProBiS algorithm for detection of structurally similar protein binding sites by local structural alignment« v reviji Bioinformatics – vodilni mednarodni periodiki na področju molekularnega modeliranja    http://bioinformatics.oxfordjournals.org/cgi/reprint/btq100 Sodelavca Laboratorija za molekularno modeliranje (Janez Konc in Dušanka Janežič) sta razvila svoj algoritem za iskanje maksimalne klike, ki je za okoli 100x hitrejši od do sedaj znanih... več...

Sinteza naprednih materialov s pomočjo »mokrih« kemijskih postopkov t.j. iz koloidnih raztopin (sol-gel postopki), s katero se ukvarjamo v Laboratoriju za spektroskopijo materialov, je privedla do novih rešitev na področju uporabe teh materialov kot tankih plasti za absorberje v sprejemnikih sončne toplote (solar thermal collectors).   Slovenski proizvajalci sončnih sprejemnikov toplotne absorberje uvažajo s svetovnega trga. Za te absorberje smo na Kemijskem inštitutu s... več...

Mednarodna skupina, v kateri sta sodelovala Marko Trajkovski in prof. dr. Janez Plavec, je ugotovila način in postavila pravila zlaganja gvaninskih nukleotidov v oligonukleotidni verigi. Z gvanini bogata oligonukleotidna zaporedja igrajo pomembno vlogo pri izražanju genov in v procesih staranja, dognane zakonitosti pa pomenijo korak naprej tudi pri načrtovanju nanonapravic. Rezultati študije so bili objavljeni v reviji Angewandte Chemie International Edition.  2'-deoksigvanozin je eden... več...

Konferenca (CMTPI 2009) je potekala v Istanbulu, Turčija od 4. do 8. julija 2009. Amrita Roy Chaundhry je na konferenci sodelovala s prispevkom (posterjem) z naslovom: "Napoved transmembranskih regij proteinov iz informacij o sekvencah - kemometrična obdelava transmembranskih proteinov" in za svojo predstavitev prejela nagrado za najboljši poster na konferenci. Tematika konference je bila: računalniške metode v toksikologiji in farmakologiji in internetni... več...

”The 3rd Monte Verita Conference on Multiscale Modeling of Materials: Unsolved Problems and Challenges” je potekala od 4. - 9. septembra 2009 v mednarodnem konferenčnem centru ETH Zurich (Centro Stefano Franscini) v Monte Verita, Ascona, Švica. Doc. dr. Matej Praprotnik iz Laboratorija za molekularno modeliranje je na konferenci sodeloval s prispevkom »Triskalna simulacija tekoče vode« in za svojo predstavitev prejel nagrado za najboljši poster na konferenci. Namen te konference je bila... več...

Raziskovalci Laboratorija za elektrokemijo materialov (L10) Janko Jamnik, Robert Dominko, Boštjan Erjavec in Miran Gaberšček so v sodelovanju z Albinom Pintarjem (Laboratorij za katalizo in reakcijsko inženirstvo - L13) in Majo Remškar (Institut Jožef Stefan) odkrili povezavo med nanoarhitekturnimi značilnostmi in električno močjo baterijske elektrode. Ugotovili so, da za maksimiranje moči ne zadošča, da uporabimo karseda majhne aktivne delce (kot je v literaturi veljalo doslej),... več...

9. november 2008, Cambridge - Ekipa študentov Univerze v Ljubljani je na mednarodnem tekmovanju raziskovalnih projektov (iGEM) na prestižni univerzi MIT v Cambridgu, ZDA pometla s konkurenco najuglednejših univerz z osvojitvijo prvega mesta v generalni razvrstitvi (Grand Prize), ob tem pa dosegla tudi prvo mesto na področju zdravja in medicine ter zlato medaljo. Raziskovalna skupina študentov se je pod vodstvom mentorjev s Kemijskega inštituta Ljubljana ter Univerze Ljubljana lotila... več...

V Lizboni je bilo v začetku oktobra veliko znanstveno srečanje o mehanizmih delovanja naravne imunosti Toll2008 (http://www.toll2008.org//), katerega se je udeležilo okrog 500 udeležencev z vsega sveta. Gre za področje, ki se izjemno hitro razvija, ker so v zadnjih letih odkrili, da so ti procesi udeleženi v velikem številu pomembnih fizioloških procesov od obrambe pred virusi in bakterijami do razvoja rakavih obolenj in artritisa. Gre nedvomno za letos najbolj kvalitetno znanstveno... več...

Ljerka Lah se bo konec oktobra pridružila najboljšim študentom z vsega sveta na svetovnem Novartisovem biotehnološkem kampusu (BioCamp) več...

Slika: shematski prikaz razlike v aktivaciji receptorja TLR3 s pomočjo virusne ter interferenčne RNK. V obeh primerih se na RNK veže zunanja domena TLR3, ki dimerizira in sproži aktivacijo Raziskovalci Laboratorija za biotehnologijo Kemijskega inštituta Nina Pirher, Karolina Ivičak, Jelka Pohar, Mojca Benčina in Roman Jerala so odkrili mehanizem kako celični receptor TLR3 prepoznava samo dvoverižno RNK, ki je daljša od 21 baznih parov.  Ugotovili so, da sta za to... več...

V 21. številki publikacije SciBX (Science-Business eXchange) z dne 19. junija 2008, ki jo izdajata BioCentury in Nature (Nature Publishing Group), je v naslovnici in nato v nadaljevanju v rubriki “The Distilery” predstavljen raziskovalni dosežek Laboratorija za biosintezo in biotransformacijo (L11) Kemijskega inštituta, ki je bil pred kratkim objavljen v vodilni reviji s področja medicinske kemije Journal of Medicinal Chemistry. Gre za ugotovitev, da bi s ciljano inhibicijo glivnega... več...