Dosežki

Odkritje prenosa signalnih kompleksov iz rakavih celic s pomočjo zunajceličnih veziklov
Ljubljana, 24.01.2018

Celice reagirajo na spremembe v okolju preko prenosa signalov, ki sprožijo procese, kot je npr. vnetni odziv. Protein MyD88 igra pomembno vlogo v signalizaciji imunskega odziva, do katerega pride pri okužbah in drugih poškodbah. Po drugi strani pa pretirana aktivacija celic lahko privede do bolezni. V Waldenströmovi makroglobulinemiji (WM), vrsti limfoma, raka krvnih celic, so odkrili, da >90-odstotkov pacientov vsebuje mutiran MyD88L265P, ki povzroči od receptorjev neodvisno aktivacijo...[več]

O fononih in povečanju vodnega pretoka v ogljikovih nanocevkah
Ljubljana, 11.12.2017

Fascinantna fizika transporta vode skozi ogljikove nanocevke je vzbudila številne študije, ki poročajo o pretokih večjih od napovedi kontinuumskih modelov. Ocena velikosti transporta vode skozi ogljikove nanocevke pa ostaja nerešen problem z rezultati različnih eksperimentov in računalniških simulacij, ki se razlikujejo za več kot tri rede velikosti. Raziskovalci Odseka za molekularno modeliranje so s sodelavci z univerze ETH Zürich s kombinacijo računsko intenzivne simulacije molekulske...[več]

Proteinski origami - nova generacija umetnih bionanostruktur
Ljubljana, 24.11.2017

Proteini predstavljajo najbolj kompleksne nanostrukture, ki v celicah opravljajo večino nalog potrebnih za življenje. Sestavljeni so iz zaporedja aminokislin, ki določajo njihovo prostorsko strukturo in lastnosti. Število možnih aminokislinskih zaporedij je skoraj neskončno, saj že za proteine dolge 64 aminokislin število kombinacij presega število atomov v vesolju. Načrtovanje proteinov otežujejo tudi izjemno zapletena pravila za zvijanje proteinov. Raziskovalci Odseka za sintezno biologijo...[več]

Nov Ir-Ru elektrokatalizator za trajnostno elektrolizo vode
Ljubljana, 27.09.2017

Prehod na obnovljive vire energije preko vodikovih tehnologij vključuje elektrolizo vode. Elektrolizerji s protonsko prepustno polimerno membrano predstavljajo visoko učinkovito, odzivno, dinamično in priročno rešitev za shranjevanje presežnih količin električne energije v obliki vodika za pokritje vrzeli med proizvodnjo obnovljive energije (sonce in veter) in povpraševanjem omrežja v različnih časovnih obdobjih (dan/noč oz poletje/zima). V članku je predstavljen nov katalizator na osnovi...[več]

Stabilnost elektrokatalizatorjev na osnovi iridijevih spojin
Ljubljana, 05.09.2017

Nanodelci na osnovi iridijevih spojin so eden od najobetavnejših elektrokatalizatorjev za uporabo v bodočih elektrolizerjih, saj učinkovito katalizirajo ključno reakcijo razvoja kisika. Članek detajlno primerja lastnosti treh tipov elektrokatalitskih materialov na osnovi iridija: termično pripravljenega IrO2 z rutilno strukturo, čistega kovinskega iridija ter elektrokemijsko oksidiranih delcev kovinskega iridija. Z uporabo šestih komplementarnih eksperimentalnih tehnik smo pokazali, da je...[več]

Molekularni sistemi z odprtimi mejami: Teorija in simulacija
Ljubljana, 10.07.2017

Eksperimentalne študije molekularnih sistemov tipično izvajamo pri sklopitvi z zunanjim okoljem, tj. da je sistem odprt in izmenjuje maso, gibalno količino in energijo z okolico. Standardne molekularne simulacije pa po drugi strani izvajamo večinoma z uporabo periodičnih robnih pogojev pri konstantnem številu molekul. V tem preglednem članku povzamemo razvoj simulacijskih metod, ki v nasprotju s standardimi tehnikami odprejo meje molekularnega sistema in dovoljujejo izmenjavo energije in...[več]

Uravnavanje stabilnosti gradbenih elementov za načrtovane bionanostrukture
Ljubljana, 09.06.2017

Polipeptidne obvite vijačnice predstavljajo pomemben strukturni element naravnih proteinov in zelo primeren gradnik za pripravo bionanostruktur kot so proteinske kletke, kar smo pokazali leta 2013 v članku v reviji Nat.Chem.Biol. Specifičnost obvitih vijačnic temelji predvsem na hidrofobnih in elektrostatskih interakcijah. Pokazali smo, kako lahko spremembo težnje po tvorbi vijačnice uporabimo za uravnavanje stabilnosti dimera obvitih vijačnic. To splošno načelo smo demonstrirali s spremembo...[več]

Odkritje raziskovalcev Kemijskega inštituta o izboljšanju imunskega odziva s kratkimi fragmenti DNK, ki nastanejo z razgraditvijo dvoverižne DNK
Ljubljana, 24.05.2017

Raziskovalke in raziskovalci Odseka za sintezno biologijo in imunologijo Kemijskega inštituta, so odkrili, da zelo kratki fragmenti DNK ojačajo imunski odziv na bakterijsko in virusno DNK. Bakterijske in virusne okužbe sprožijo aktivacijo imunskega odgovora in na ta način pripravijo telo na obrambo pred okužbami. Poleg tega je naloga imunskega sistema popravilo poškodb in odstranjevanje rakavih celic. Pri zaznavanju okužb z mikroorganizmi sodelujejo med drugim tudi membranski receptorji, med...[več]

Štirivijačna strukturna družina, v katero se zvijejo z AGCGA bogati oligonukleotidi iz regulacijskih regij DNK
Ljubljana, 23.05.2017

Strukturne študije z uporabo tehnik NMR so pokazale, da se DNK oligonukleotidi, ki vsebujejo AGCGA ponovitve zvijejo v do sedaj neznane strukture sestavljene iz štirih vijačnic. Novo štirivijačno strukturno družino smo poimenovali AGCGA-kvadrupleksi. Zanjo je značilno, da jedro strukture tvorijo štiri AGCGA ponovitve, ki se povezujejo v kvartetne ravnine. AGCGA-kvadrupleksi vsebujejo nenavadne strukturne elemente kot so GCGC in GAGA kvarteti in so v tridimenzionalni strukturi dodatno...[več]

Struktura G-lasnice
Ljubljana, 04.04.2017

Pokazali smo, da se z gvanini-bogat DNK oligonukleotid 5'-d(GTGTGGGTGTG)-3', ki je najbolj pogosto zaporedje v neregularni telomerni DNK v Saccharomyces cerevisiae (kvasovki) zvije v G-lasnico. Prostorska struktura vsebuje številne nenavadne elemente vključno z mešano paraleno/antiparalelno nazaj-zvito strukturo, ki jo stabilizirajo G:G bazni pari. Le-ti se dinamično preklapljajo med N1-karbonilno simetrično in N1-karbonilno,N7-amino orientacijo baznih parov. G-lasnica je termodinamsko stabilna...[več]

Displaying results 1 to 10 out of 82