Skip to main content

Novica

Dogodek: Ženske v znanosti in za znanost

 

Vljudno vabljeni

na predavanji in okroglo mizo ob

MEDNARODNEM DNEVU ŽENSK IN DEKLET V ZNANOSTI

 

v ponedeljek, 12. 2. 2024 s pričetkom ob 12.30

na Kemijskem inštitutu, Hajdrihova 19, Ljubljana.

 

Program

12.30 Predavanje - ORGANIC AND FLEXIBLE, doc. dr. Nadiia Pastukhova

13.00 Predavanje - IT’S ALL ABOUT (STRUCTURAL) DETAILS, izr. prof. dr. Marjetka Podobnik

13.30 Odmor za kavo

14.00 Okrogla miza - ŽENSKE V ZNANOSTI IN ZA ZNANOST

 

Podrobnejši program

12.30: ORGANIC AND FLEXIBLE, doc. dr. Nadiia Pastukhova

Predavanje, Velika predavalnica, 1. nadstropje

Povzetek: The development of organic semiconductors (OS) opens a new perspective and possibilities for novel device architectures including flexible and wearable electronics. One of the key parameters is the charge carriers' mobility. In OSs, it is affected by many factors, including molecular stacking, chemical impurities, temperature, pressure, electric field, and charge carrier density. These factors can affect the structural or energetic disorder. To overcome limitations, new polymers that extend the π-conjugation to two dimensions were developed. The two-dimensional network structure provides a high degree of structural stability and tunability of properties, while the organic molecules can be engineered to exhibit specific chemical and physical properties such as large surface area, pore size, and electronic properties. I will present our recent research, where quasi-2D polyacetylene (q2DPA) demonstrates high electron mobility along the direction of the layer, measured by the lateral time-of-flight photoconductivity (TOF) method.

Foto: doc. dr. Nadiia Pastukhova, arhiv UNG

Uvod v predavanje bo imela Nataša Zabukovec Logar, podpredsednica Znanstvenega sveta KI.

Predavanje bo potekalo v angleškem jeziku.

Predavanje lahko spremljate tudi na daljavo na povezavi:

https://ki-ljubljana.webex.com/ki-ljubljana/j.php?MTID=m70665d127dd222132486a406e275df9a
Meeting number (access code): 2793 979 2646
Meeting password: GbJhDisU453 (42543478 from video systems)

-------------------------------------------------------------

13.00: IT’S ALL ABOUT (STRUCTURAL) DETAILS, izr. prof. dr. Marjetka Podobnik

Predavanje, Velika predavalnica, 1. nadstropje

Povzetek: The structure of a protein forms the basis for its interaction with other molecules and thus determines its function. It is not only fascinating to see how the spatial distribution of certain atoms affects biological processes, but also how small changes in structural details can lead to dramatic changes in protein function. Such tricks of nature have been successfully utilised by the intracellular pathogenic bacterium Listeria monocytogenes, which causes one of the most serious food-borne diseases, listeriosis. L. monocytogenes possesses three major virulence factors, broad-range phospholipase C (PC-PLC), phosphatidyl-inositol-specific phospholipase (PI-PLC), and the pore-forming toxin listeriolysin O (LLO), which enable the bacterium to spread within the host by disrupting cell membranes. I will present the results of our recent study showing how the unique structural features of L. monocytogenes PC-PLC enable self-regulation of its enzymatic activity and positive synergy with LLO.

Foto: Izr. prof. dr. Marjetka Podobnik, arhiv KI

Uvod v predavanje bo imela Nataša Zabukovec Logar, podpredsednica Znanstvenega sveta KI.

Predavanje bo potekalo v angleškem jeziku.

Predavanje lahko spremljate tudi na daljavo na povezavi:

https://ki-ljubljana.webex.com/ki-ljubljana/j.php?MTID=m70665d127dd222132486a406e275df9a
Meeting number (access code): 2793 979 2646
Meeting password: GbJhDisU453 (42543478 from video systems)

-------------------------------------------------------------

13.30: ODMOR ZA KAVO, mansarda

-------------------------------------------------------------

14.00: ŽENSKE V ZNANOSTI IN ZA ZNANOST

Okrogla miza, mansarda, 3. nadstropje

Gostje:
izr. prof. dr. Mojca Benčina, Kemijski inštitut
asist. dr. Tanja Goričanec, Institut "Jožef Stefan"
prof. dr. Barbara Koroušić Seljak, Institut "Jožef Stefan"
izr. prof. dr. Natalija Majsova, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani
prof. dr. Ksenija Vidmar Horvat, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, prorektorica UL za študijske in študentske zadeve, skrbnica načrta za enakost spolov NES na UL
dr. Ema Žagar, Kemijski inštitut

Enake možnosti ali/in enakost spolov v znanosti. O tem danes veliko slišimo, se pogovarjamo, razmišljamo. Pa je to res tako zelo samoumevno? Ponekod po svetu je, drugod (še) ni. Po podatkih Združenih narodov je v svetu med člani nacionalnih znanstvenih akademij le 12 odstotkov žensk. Pri nas je od skupaj 179 članov Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU) le 12,8 odstotkov žensk, v številkah - od 179 članov je članic le 23. Dovolj zgovorno, da se je o tem treba pogovarjati in na to opozarjati. Predvsem pa je treba mlada dekleta navduševati in jih opogumljati pri kariernem odločanju za znanost, razvoj in inovacije.

Z gostjami, raziskovalkami s treh največjih slovenskih znanstvenoraziskovalnih ustanov bomo govorili o predanosti, strasti, pogumu in predvsem vztrajnosti, lastnostih, ki se obrestujejo in so hkrati, na poti od mlade do uveljavljene in mednarodno prepoznane raziskovalke, nujno potrebne. Raziskovalke, ki so lahko v navdih bodočim generacijam, bomo povprašali o njihovih znanstvenih vzornicah in vzornikih, o tem, kaj jih je sploh napeljalo v znanost, pa česa bi si v prihodnje še želele raziskovati. Pa seveda tudi o tem, ali so se kdaj soočile z neenakostjo in ali bi se znova odločile za pot, ki so jo ubrale.

Pogovor bo moderirala Janja Koren, potekal bo v slovenskem jeziku.

Okroglo mizo lahko spremljate v živo na: https://video.sta.si/

 

Spoznajte gostje:

Izr. prof. dr. Mojca Benčina je raziskovalka na Odseku za sintezno biologijo in imunologijo na Kemijskem inštitutu. Priznana znanstvenica je hkrati strokovna vodja novega Centra za tehnologije genske in celične terapije (CTGCT), ki deluje v okviru Kemisjkega inštituta, in ki bo povezal zdravnike, znanstvenike in gospodarstvo ter tako pacientom z redkimi genskimi boleznimi in rakavimi obolenji omogočil hitrejši dostop do naprednih oblik zdravljenja.

Foto: Izr. prof. dr. Mojca Benčina, arhiv KI

Asist. dr. Tanja Goričanec je doktorirala oktobra 2023 na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani in za svojo doktorsko delo prejela nacionalno štipendijo L’Oreal Unesco “Za ženske v znanosti”. Tanja je zaposlena na Odseku za reaktorsko fiziko Instituta »Jožef Stefan«, kjer se ukvarja z naprednimi simulacijami fisijskih reaktorjev ter preučuje fizikalno dogajanje v reaktorski sredici.  Svoje raziskovalno delo dopolnjuje s pedagoškimi aktivnostmi in deluje kot asistentka za področje Jedrske tehnike na Fakulteti za matematiko in fiziko, poleg tega vodi tudi eksperimentalne vaje na raziskovalnem reaktorju TRIGA na Institutu »Jožef Stefan« za domače in mednarodne tečaje. Tanja deluje kot predsednica Mreže mlade generacije Društva jedrskih strokovnjakov Slovenije, kjer si prizadeva za boljšo prepoznavnost pomembnosti jedrske energije v prehodu v nizkoogljično družbo.

Foto: Asist. dr. Tanja Goričanec, arhiv IJS

Prof. dr. Barbara Koroušić Seljak je kot starejša raziskovalka zaposlena na Odseku za računalniške sisteme Instituta “Jožef Stefan” in dopolnilno zaposlena na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani. Njeno raziskovalno področje je interdisciplinarno in izredno zanimivo, saj v sodelovanju z mlajšimi kolegicami in kolegi razvija napredne metode in orodja za računalniško podporo na področjih živilstva in prehrane. Kot predavateljica in mentorica sodeluje z Mednarodno podiplomsko šolo Jožefa Stefana in Biotehniško fakulteto Univerzw v Ljubljani. V evropskem prostoru sodeluje pri več raziskovalnih projektih in zastopa Slovenijo v neprofitnem združenju EuroFIR ter v raziskovalni infrastrukturi za raziskovanje življenja ELIXIR.

Foto: Prof. dr. Barbara Koroušić Seljak, arhiv IJS

Izr. prof. dr. Natalija Majsova je izredna profesorica kulturologije, zaposlena na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani. Po doktoratu, opravljenem na Univerzi v Ljubljani, je delala na Univerzi v Antwerpnu in Katoliški univerzi Louvain-la-Neuve v Belgiji. Raziskovalno se ukvarja s teorijami kulture, odnosom med popularno kulturo in kolektivnim spominom, filmskimi študijami in znanstveno fantastiko. Je avtorica več znanstvenih člankov in dveh znanstvenih monografij ter sourednica revije Družboslovne razprave. Trenutno vodi en nacionalni in dva bilateralna projekta s področja spominskih študij.

Foto: Izr. prof. dr. Natalija Majsova, arhiv UNI LJ

Prof. dr. Ksenija Vidmar Horvat je redna profesorica za sociologijo kulture na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani (UL) in prorektorica UL za študijske in študentske zadeve. Je diplomirana komparativistka in sociologinja kulture; magisterij in doktorat znanosti je prejela na University of California, Davis, ZDA. Vodila je več nacionalnih in mednarodnih raziskovalnih projektov. Od leta 2015 vodi interdisciplinarno in medinstitucionalno programsko skupino Družbena pogodba v 21. stoletju. Njena raziskovalna področja vključujejo evropske študije, sociologijo postsocializma, postkolonialno teorijo spola in nacionalizma ter vizualno kulturo.

Foto: Prof. dr. Ksenija Vidmar Horvat, STA

Dr. Ema Žagar je vodja Odseka za polimerno kemijo in tehnologijo na Kemijskem inštitutu. Je mednarodno priznana znanstvenica na področju kemijske reciklaže polimernih materialov. Raziskovalna skupina je pod vodstvom dr. Žagarjeve razvila učinkovit postopek kemijske reciklaže alifatskih poliamidov (znan primer tovrstnih materialov so najloni). Na področju reciklaže odpadne plastike se je dr. Žagarjeva intenzivno ukvarjala tudi s kemijsko reciklažo poliuretanskih pen. Odsek za polimerno kemijo in tehnologijo, ki ga vodi dr. Žagarjeva, je že vrsto let tudi nepogrešljiv vir znanja, ki ga v svoje produkte prenaša slovenska polimerna industrija.

Foto: Dr. Ema Žagar, arhiv KI

 

-------------------------------------------------------------

Dogodek organiziramo v sodelovanju z:

-------------------------------------------------------------

 

Posnetek okrogle mize si lahko ogledate TUKAJ.

 

Edinstvena zgradba fosfolipaze C iz Listeria monocytogenes Listerioza je ena najsmrtonosnejših bolezni, katere…
Kemijski nadzor delovanja človeških celic igra pomembno vlogo pri zasnovi novih genskih in celičnih terapij, saj omogoča…
Raziskovalci Kemijskega inštituta poročajo o znanstvenem napredku na področju tehnologije urejanja genoma. Izboljšali so…
Ljubljana, 10. november 2021 – Raziskovalca Kemijskega inštituta prof. dr. Gregor Mali in dr. Andraž Krajnc sta…
Ljubljana, 6. julij 2021 - Koronakriza  nas pesti že skoraj leto in pol. Človeštvo je postavila pred neslutene izzive,…
Za slepe in slabovidne(CTRL+F2)
barva kontrasta
velikost besedila
označitev vsebine
povečava