Izr. prof. dr. Mojca Benčina in prof. dr. Gvido Bratina sta dobitnika prestižne Preglove nagrade za izjemne dosežke v letu 2018. Perspektivna mlada raziskovalka Vesna Štih pa je prejemnica doktorske štipendije Janka Jamnika

Na fotografiji (z leve): nagrajenci izr. prof. dr. Mojca Benčina, prof. dr. Gvido Bratina, Vesna Štih in predsednik Republike Slovenije Borut Pahor

Ljubljana, 5. junij 2018 –  Častni govorec in gost podelitve letošnjega ključnega osrednjega dogodka na Kemijskem inštitutu je bil Borut Pahor, predsednik Republike Slovenije. Nagrada, ki je poimenovana po kemiku in Nobelovemu nagrajencu slovenskega rodu, Frideriku Preglu (1869 – 1930), predstavlja priznanje za vrhunske dosežke na področju osnovnih ali uporabnih raziskav s področja kemije in sorodnih ved, ki so primerljive in na nivoju svetovnih aktualnih dosežkov. Doktorsko štipendijo Janka Jamnika za perspektivno mlado raziskovalko ali raziskovalca pa je letos dobila Vesna Štih iz Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Mariboru.

Komisija, ki so jo sestavljali prof. dr. Janez Plavec (Kemijski inštitut, predsednik), dr. Iva Hafner Bratkovič (Kemijski inštitut), prof. dr. Ingrid Milošev (Inštitut Jožef Stefan), prof. dr. Maja Ravnikar (Nacionalni inštitut za biologijo), prof. dr. Matjaž Valant (Univerza v Novi Gorici) in prof. dr. Jurij Lah (Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo, Univerza v Ljubljani), se je letos odločila, da podeli prestižno Preglovo nagrado dvema uglednima znanstvenikoma.

Izr. prof. dr. Mojca Benčina, višja znanstvena sodelavka na Kemijskem inštitutu v Ljubljani, sodi med najprodornejše slovenske raziskovalke na področjih imunologije, mikrobiologije in sintezne biologije. Velik del njenih nedavnih raziskovalnih aktivnosti zaznamuje področje prirojene imunosti. Na tem področju je prispevala pomembna odkritja pri določitvi mehanizma aktivacije znotrajceličnih Tollu-podobnih receptorjev TLR9 in TLR3 ter tudi receptorja TLR5. Študije nukleotidnih zaporedij, njihove dolžine, kakor tudi sekundarnih struktur, ki jih enoverižne DNA lahko tvorijo, v povezavi z učinkovitostjo aktivacije receptorja TLR9 so omogočile pripravo nove generacije agonistov za aktivacijo TLR9. Pokazali so tudi, da kratka nukleotidna zaporedja, ki nastanejo z razgradnjo zunajcelične DNA, močno ojačajo odziv receptorja TLR9 na znane agoniste. Vodila je tudi skupino, ki je raziskala mehanizem aktivacije receptorja TLR5, katerega agonist je flagelin, sicer gradnik bakterijskega bička. S svojimi raziskavami je pripomogla k razumevanju procesov, ki prispevajo k obrambnim mehanizmom gostitelja pred patogeni in k razumevanju bolezenskih stanj, povezanih z aktivacijo receptorjev TLR pri človeku. Na področju sintezne biologije je sodelovala pri razvoju logičnih operacij v sesalskih celicah in genetsko kodiranih senzorjev. Ukvarja se tudi z izjemno znanstveno zanimivim področjem sonogenetike, kjer razvija tehnike selektivne aktivacije sesalskih celic z ultrazvokom. Izsledki raziskav dr. Mojce Benčina so bili v zadnjih petih letih objavljeni v 26 znanstvenih člankih v vrhunskih znanstvenih revijah, od katerih naj omenimo Nature Biotechnology, Nature Communications in Nature Chemical Biology. O odličnosti in aktualnosti njenega znanstveno-raziskovalnega dela priča tudi več vabljenih predavanj na domačih in mednarodnih konferencah. Dr. Benčina je soavtorica štirih mednarodnih patentov.

Prof. dr. Gvido Bratina, redni profesor na Univerzi v Novi Gorici, sodi med najprodornejše raziskovalce na področju raziskav elektronskih, optičnih in strukturnih lastnosti tankih organskih polprevodniških slojev in dvodimenzionalnih materialov. V zadnjih letih je veliko pozornosti posvetil transportu električnega naboja po organskih polprevodnikih in materialnih sistemih povezanih z grafenom. Ukvarja se tudi s karakterizacijo  začetnih faz rasti organskih polprevodnikov na grafenu in podobnih dvodimenzionalnih materialih, pri tem pa uporablja pretežno mikroskop na atomsko silo z izpeljanimi metodami. Njegovo znanstveno delo je tesno povezano z mednarodnim raziskovalnim prostorom. Sodeloval je v več projektih evropskih okvirnih programov. Njegova skupina je kot edina v Sloveniji sodelovala v projektu Evropske znanstvene fundacije s področja grafena. Trenutno je koordinator projekta MX-OSMOPED, ki je del evropskega projekta Graphene Flagship. Izsledki njegovih raziskav so bili v zadnjih petih letih objavljeni v znanstvenih revijah z  visokim faktorjem vpliva, kot so Nature Nanotechnology, Advanced materials,  Carbon, Physical Review B in Organic electronics.

»Ob prejemu nagrade se počutim počaščeno«, je povedala izr. prof. dr. Mojca Benčina« saj je v prvi vrsti priznanje mojemu raziskovalnemu delu s področja imunologije in sintezne biologije in potrjuje verodostojnost, kvaliteto in družbeno pomembnost raziskav, ki jih opravljamo skupaj s sodelavci Odseka za sintezno biologijo in imunologijo Kemijskega inštituta. Še več, nagrada mi predstavlja tudi navdih in motivacijo za spopad z novimi znanstvenimi izzivi.« Prof. dr. Gvido Bratina pa je ob prejemu nagrade povedal: »Zelo sem vesel te nagrade in se zahvaljujem komisiji, da me je izbrala. Dejstvo, da jo podeljuje Kemijski institut, kot vrhunska mednarodno uveljavljena znanstvena ustanova ji daje še posebno težo.  Obenem pomeni ta nagrada priznanje vsem mojim sodelavcev v Laboratoriju za fiziko organskih snovi, za njihovo predano delo. Hkrati je to tudi potrditev, da je usmeritev Univerze v Novi Gorici, ki omogoča znanstvenikom svobodo pri izbiri njihove znanstvene poti, pravilna.«

Dobitnica doktorske štipendije Sklada Janka Jamnika za perspektivno mlado raziskovalko ali raziskovalca pa je v letu 2018 Vesna Štih iz Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Mariboru. Štipendija s seboj prinaša redno zaposlitev, stroške vpisnine na doktorski študij, obisk ene konference letno po njeni izbiri in stroške do polletnega izpopolnjevanja v tujini.  »V veselje in ponos mi je, da sem dobitnica doktorske štipendije Janka Jamnika. Zavedam se, da je začetek kariere na  tako uglednem inštitutu privilegij in velika odgovornost hkrati. Dela na Kemijskem inštitutu se že nadvse veselim, saj sem si od nekdaj želela postati raziskovalka,« je veselje ob štipendiji podelila mlada raziskovalka Vesna Štih.

Govor predsednika republike Boruta Pahorja:

"O znanstvenikih velja splošno mnenje, da ste nekaj posebnega. Da ste tako zelo usmerjeni v svoje delo in probleme, da vam za druge stvari ni mar. To je seveda le delno res. Spoznal sem mnogo znanstvenikov, ki so širokega duha in ki poleg vrhunskega poznavanja svojega ožjega področja, poznajo tudi svet okoli sebe, druge znanosti, kulturo, zanimajo pa jih tudi družbeni in politični procesi v svetu in pri nas. Glavna in življenjsko pomembna stvar za vas, pa ostaja vaša znanost. V tem smislu se ne razlikujete mnogo od predanih delavcev na drugih področjih, v kulturi, gospodarstvu in tudi v politiki, ki so svoje življenje posvetili svojemu delu. Razlika je le v tem, da ste v znanosti taki ljudje v večini, ker se znanosti ne da opravljati z levo roko in z nepopolnim angažiranjem, ker znanost ni le služba ampak precej več.
 
Ker ste znanstveniki tako povezani s svojim delom in ker tako zelo uživate v njem, v nekaterih zelo razvitih državah, če se malo pošalim, mislijo, da znanstvenikov ni treba posebej dobro plačevati. Zavedajo pa se, da potrebujejo znanstveniki vrhunske pogoje za svoje delo, vrhunsko opremo, ker le tako lahko dosežejo vrhunske rezultate. Seveda nikjer na svetu niso tako bogati, da bi lahko omogočili vrhunske pogoje za vsakega znanstvenika, za vsako znanost, toda vedo, da je to potrebno omogočiti vsaj najboljšim in najuspešnejšim posameznikom in skupinam. Zdi se mi, da ste tu na Kemijskem inštitutu to razumeli in da združujete zelo uspešne znanstvenike, ki jim skušate zagotoviti dobre, mednarodno primerljive pogoje za delo, predvsem moderno raziskovalno opremo. Tako lahko pridete do vrhunskih raziskovalnih rezultatov, ki vam na področju kemije in z njo povezanih ved omogočajo povezavo s svetom, doma pa ste na svojem področju center znanja za celo državo in center za vzgojo mladih znanstvenikov na vašem področju.
 
Seveda so končni cilj znanosti poleg uspehov na področju osnovnih raziskav tudi prenosi novo ustvarjenega znanja v uporabo. Na tem področju se je stanje v Sloveniji bistveno spremenilo po osmosvojitvi. Prej smo živeli v ekonomsko precej zaprtem sistemu in je bila proizvodnja namenjena v glavnem jugoslovanskemu tržišču. Zato smo bili lahko zadovoljni z uporabnimi raziskavami, ki so izvirale iz tujega znanja, predstavljale pa so le novost na lokalnem nivoju. Sedaj je drugače: živimo v odprtem gospodarskem sistemu in uporabne raziskave, ki jih prenesemo v proizvodnjo, morajo predstavljati novost na svetovnem nivoju. Zato morajo biti osnova za te uporabne raziskave osnovne raziskave na svetovnem nivoju. Zdi se mi, da ste na tem področju kar uspešni, za kar vam čestitam in želim še mnogo uspeha v bodoče.
 
Poudaril bi rad še naslednje: Večina sredstev za financiranje raziskav prihaja, prav tako kot drugod, iz državnega proračuna, od davkoplačevalcev. Zato morajo biti ti seznanjeni s tem, kaj se z njihovim denarjem dogaja in kakšni so rezultati teh vlaganj. Ljudi je potrebno seznanjati z dosežki naše znanosti, predvsem z dosežki v tujini. Znanost je seveda težka stvar in za nas nestrokovnjake je težko razumeti vaše dosežke in njihov pomen. Zato se moramo potruditi, da se to predstavi na čimbolj razumljiv način, pri čemer pa priznanja v tujini težo dosežka dodatno potrdijo. Vidim, da ste na tem področju dokaj aktivni in precej uspešni. Tudi tu vam želim uspešno delo."

 

Foto utrinki s slovesnosti:

Predsednik Borut Pahor je podelil listino o štipendiji Vesni Štih

 

Na slovesnosti je vseskozi prevladovalo prijetno in veselo vzdušje

 

Na fotografiji z leve: nagrajenci izr. prof. dr. Mojca Benčina, prof. dr. Gvido Bratina, Vesna Štih in direktor Kemijskega inštituta prof. dr. Gregor Anderluh

Foto: Jernej Stare

 

 

Kako se izogniti pastem pri prenosu znanja v prakso

Ljubljana, 13. 6. 2018 - V okviru Tedna Kemijskega inštituta je potekala okrogla miza,  ki se...

Ljubljana, 13.06.2018
Znanost kot steber gospodarskega razvoja Slovenije

V okviru Tedna Kemijskega inštituta je 6. 6. potekala razprava o vlogi in pomenu znanosti kot...

Ljubljana, 07.06.2018
Izr. prof. dr. Mojca Benčina in prof. dr. Gvido Bratina sta dobitnika prestižne Preglove nagrade za izjemne dosežke v letu 2018. Perspektivna mlada raziskovalka Vesna Štih pa je prejemnica doktorske štipendije Janka Jamnika

Ljubljana, 5. junij 2018 –  Častni govorec in gost podelitve letošnjega ključnega osrednjega...

Ljubljana, 06.06.2018
Pričetek projekta Noč ima svojo moč v okviru Noči raziskovalcev

Ljubljana, 30. 5. 2018 Konzorcij partnerjev Ustanova Hiša eksperimentov, Institut »Jožef Stefan«,...

Ljubljana, 31.05.2018
3. teden Kemijskega inštituta

Spoštovani, letos organiziramo že tretji teden Kemijskega inštituta, ki bo potekal od 4. do 8....

Ljubljana, 29.05.2018