Kako se izogniti pastem pri prenosu znanja v prakso

Ljubljana, 13. 6. 2018 - V okviru Tedna Kemijskega inštituta je potekala okrogla miza,  ki se je osredotočila na specifično področje prenosa tehnologij, spodbujanja podjetniških idej in odcepljenih podjetij, ki nastanejo  v znanstvenem in v univerzitetnem okolju.

Razpravljavci omizja, ki ga je vodila Jadranka Jezeršek Turnes so bili strokovnjaki: Andrea Basso - MITO Milano, prof. dr. Marta Klanjšek Gunde – Mycol in Kemijski inštitut, dr. Matjaž Hren – Biosistemika, dr. Gregor Kosec – Acies bio, Urša Jerše – Univerza v Ljubljani in Stefano Salvador - Science Area Park, Trst, Italija. Omizje se je osredotočilo na prenos tehnologij iz področij boitehnologije, kemije in sorodnih ved.

Tehnološko podjetništvo pogojuje draga podporna raziskovalna infrastruktura in visoko kvalificirani kadri, ki so sestavni del zgodbe vseh globalno uspešnih tehnoloških odcepljenih podjetij. V Sloveniji je to področje slabo razvito, saj je, na primer, Univerza v Ljubljani šele leta 2007 vzpostavila pisarno za prenos tehnologij in s tem povezan sistem upravljanja intelektualne lastnine v obliki licenc in prodajnih pogodb, ki so temelj za prenos tehnologij in znanja v industrijsko prakso. Torej, od leta 2007 so na največji univerzi pri nas podpisali le 15 pogodb, odcepljenih podjetij pa je izšlo le 8. Razlogov za tak zaostanek na področju akademskega, univerzitetnega podjetništva za ostalimi primerljivimi trgi znanja je več, med njimi pa najbolj izstopajo sledeči: trenutna zakonodaja na področju  licenciranja intelektualne lastnine je zelo rigidna, saj, med drugimi omejitvami, raziskovalni inštitut ne more biti solastnik odcepljenega podjetja;  Slovenija s svojo geografsko pozicijo ne omogoča mladim podjetjem zaledja velikih industrijskih in tehnoloških središč, ki bi podprla tehnološko podjetništvo; draga raziskovalna oprema, ki je potrebna za fazo do pilotne proizvodnje potrebuje podporo specifičnega visokotehnološkega znanja in vzdrževanja, ki ga velikokrat investitorji v prvi fazi razvoja niso pripravljeni podpreti in plačati ter s tem tudi prevzeti tveganje; tudi s strani države ni dovolj mehanizmov in pobud (materialnih in nematerialnih), ki bi celostno podprle ravno ta – specifičen del podjetništva, ki na dolgi rok prinaša največ dodane vrednosti.

Glede na vse omejitve, so razpravljavci skušali osvetliti tudi ostale pogoje – ekonomsko in družbeno klimo in kulturo v raziskovalnih institucijah, ki je tudi pomembna pri tem, da se prenos tehnologije v resnici uspešno realizira. Poudarili so, da se mora akademska stroka bolj proaktivno zavzeti za licenciranje njihovega znanja tudi tako, da akademske in raziskovalne institucije aktivno pridobijo znanje in specifične veščine. Zavzeti se je treba za močne oddelke za prenos tehnologij, ki ne bodo samo pravno omogočali licenciranja, pač pa nudili internemu raziskovalnemu okolju dobro strukturo, zanesljivo svetovanje in mentorstvo s strani investitorjev ter zunanjih strokovnjakov. Za dober rezultat je potrebno proaktivno sodelovati in imeti pregled nad investitorji ter opolnomočiti (zlasti mlade) raziskovalce za to. Zavestno je potrebno v akademskih okoljih ustvarjati dinamičen »inovacijski ekosistem«, ki bo pomenil stalen pritisk za ustrezno spremembo zakonodaje in spremembo politike ravnanja z intelektualno lastnino ter sistema nagrajevanja inovatorjev. Stefano Salvador je izpostavil, da je za akademsko okolje pomemben stik z industrijo, razumevanje celotnega procesa prenosa tehnologije in izzivov pilotnih faz, razumevanje investitorja in njegovega pogleda na inovacijo, zato, da bodo lažje razumeli tudi svojo vlogo – kot raziskovalca – v tem procesu. V razpravi se je oblikovala pobuda, da bi po zgledu Poljske in Italije lahko vzpostavili javno - zasebne sklade, ki bi nadomestili manjkajočo vlogo prvih, angelskih investitorjev, ki pomagajo definirati tehnološki izdelek ali tehnološki proces. Preko tovrstnih skladov bi lahko okrepili vlogo privatnega sektorja v celotnem procesu.

Po koncu razprave smo prisluhnili tudi rešitvam, ki so jih predlagali udeleženci:                                                             
-    V akademskih okoljih je potrebno spodbujati tehnološko podjetništvo in z mehkimi veščinami spodbujati tiste raziskovalce, ki jih to zanima ali imajo ta potencial (mentorstvo, reden stik z industrijo, tudi v obliki manj formalnih, strokovnih srečanj, spodbujanje sodelovanja, vzajemno izobraževanje,..). 
-    Pisarne za prenos tehnologije morajo imeti vpogled v kakovost znanja na raziskovalni ustanovi in mehanizem evalvacije tega znanja, hkrati pa morajo svetovalci v teh pisarnah imeti pregled nad investitorji ali celo znati tudi že sami učinkovito dostopati do sredstev, potrebnih za inovacije.
-    Raziskovalna okolja potrebujejo vpogled v obstoječe patente (patent landscape).
-    S strani države morajo biti definirana sredstva, ki raziskovalcem omogočajo komunikacijo z industrijskim partnerjem in skupen test inovacije (proof of concept), kar vključuje tudi stimulacijo raziskovalni ekipi.
-    Slovenija mora spremeniti zakonodajo na področju licenciranja in vso podporno zakonodajo, ki bo omogočila lažji prehod akademskega znanja v industrijsko prakso in bolj dinamičen razvoj odcepljenih podjetij. 

Našim raziskovalcem dve zlati priznanji za najboljše letošnje inovacije

Ljubljana, 21. junij 2018 –  na regionalnem »Dnevu inovativnosti« v Centru inovativnega...

Ljubljana, 05.07.2018
Kako se izogniti pastem pri prenosu znanja v prakso

Ljubljana, 13. 6. 2018 - V okviru Tedna Kemijskega inštituta je potekala okrogla miza,  ki se...

Ljubljana, 13.06.2018
Znanost kot steber gospodarskega razvoja Slovenije

V okviru Tedna Kemijskega inštituta je 6. 6. potekala razprava o vlogi in pomenu znanosti kot...

Ljubljana, 07.06.2018
Izr. prof. dr. Mojca Benčina in prof. dr. Gvido Bratina sta dobitnika prestižne Preglove nagrade za izjemne dosežke v letu 2018. Perspektivna mlada raziskovalka Vesna Štih pa je prejemnica doktorske štipendije Janka Jamnika

Ljubljana, 5. junij 2018 –  Častni govorec in gost podelitve letošnjega ključnega osrednjega...

Ljubljana, 06.06.2018
Pričetek projekta Noč ima svojo moč v okviru Noči raziskovalcev

Ljubljana, 30. 5. 2018 Konzorcij partnerjev Ustanova Hiša eksperimentov, Institut »Jožef Stefan«,...

Ljubljana, 31.05.2018