Znanost kot steber gospodarskega razvoja Slovenije

Omizje je vodila Ina Petric, razpravljavci pa so bili (z leve): prof. dr. Igor Pribac - Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, prof. dr. Tamara Lah Turnšek – Nacionalni inštitut za biologijo, prof. dr. Jože P. Damjan – Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani, dr. Andrej Horvat - Silkem in mag. Samo Hribar Milič – Gospodarska zbornica Slovenije

V okviru Tedna Kemijskega inštituta je 6. 6. potekala razprava o vlogi in pomenu znanosti kot nosilnemu dejavniku razvoja države. V soočenju znanstvenikov, raziskovalcev in gospodarstvenikov so kljub vabilu manjkali politiki kot tisti člen, ki v povezovanju znanosti in gospodarstva deluje kot iniciator.

Razpravljavci omizja so bili dobri poznavalci tematike, prof. dr. Jože P. Damjan – Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani, mag. Samo Hribar Milič – Gospodarska zbornica Slovenije, prof. dr. Tamara Lah Turnšek – Nacionalni inštitut za biologijo, prof. dr. Igor Pribac - Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani in dr. Andrej Horvat – Silkem. Najprej so pojasnili dileme okrog deleža BDP, ki ga za raziskave namenja država. Ta znaša zgolj 0,40 %, drugi podatki pa navajajo, da gospodarstvo prispeva ostali del, kar naj bi skupaj znašalo 2,2 % BDP za raziskave in razvoj. Nadrobnejše analize pa kažejo, da ti podatki niso odraz dejanskega stanja, pač pa gre pogosto za paravlaganja s strani gospodarstva, kot so se izrazili.

V razpravi se je potrdilo, da ima gospodarstvo zaradi svojega funkcioniranja legitimne zahteve in pričakovanja od znanstvene sfere, da ji ta pomaga reševati razvojna vprašanja za umeščanje v vedno bolj zahteven in konkurenčen globalni trg. Pri tem pa gospodarstvo pogosto spregleda, da za svoje delovanje potrebuje urejeno mikro in makro okolje, urejeno infrastrukturo in zelo usposobljene kadre. Ustrezna znanstvena infrastruktura pa je tudi v tehnološko zelo razvitih državah financirana predvsem iz javnih sredstev. Tudi bogate države se zavedajo, da sta znanost in dober visoko izobražen kader najboljše zagotovilo razvoja. Zato se odločajo za izdatno financiranje univerz in inštitutov, posledično se jim veča družbeni in gospodarski razvoj z veliko dodano vrednostjo.

Eden od razlogov pomanjkljivega povezovanja znanost – gospodarstvo – politika, je tudi pomanjkanje ustrezne komunikacije, slaba politična kultura, govor zgolj o dobičku in ekonomski rasti. Slednje je sicer do neke mere legitimno v tehnološki družbi. Spregledujejo pa se prenapete  meje rasti, ki se lahko kot bumerang vračajo v okvir poslabšanja okolja. Etične dimenzije rasti so popolnoma umanjkale in ni zavedanja, da vse etične presoje opravljamo v imenu zanamcev, v imenu prihodnjih generacij.

Udeleženci so ob koncu razprave predlagali tudi nekaj rešitev, kako preseči obstoječe stanje. Te so:

•    Povišati financiranje za znanost in raziskave na 1% BDP v čimkrajšem času.
•    Oblikovati samostojno »Ministrstvo za razvoj«, ki bi združevalo sektorje znanosti, visokega šolstva, tehnologije in inovacij, ki so zdaj preveč razdrobljeni.
•    Znotraj novega ministrstva ustanovitev Tehnološke agencije, ki je pred leti že obstajala in je bila sicer dobro zastavljena, a ni zaživela.
•    Uvedba novih programov in instrumentov za povezovanje znanosti in gospodarstva.
•    Razvojne olajšave pri gospodarstvu naj se ohranijo, vendar pod močno kontrolo, da ne bi prihajalo do zlorab.
•    Strategija razvoja Slovenije, ki je bila oblikovana že leta 2011 (Resolucija o raziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije 2011–2020), je dobra, a bi morala postati bolj zavezujoča.
•    Načrtno je potrebno okrepiti sistem mladih raziskovalcev za boljše sodelovanje z gospodarstvom.
•    Pospešiti in operacionalizirati je potrebno sistem, da raziskovalci lahko ustanavljajo odcepljena podjetja (spin-out), kar bi dvignilo motivacijo pri raziskovanju in omogočilo tudi reševanje marsikaterih razvojnih dilem v gospodarstvu.
•    Potrebna je sprememba zakonodaje za lažji in hitrejši pretok visoko izobraženih kadrov v Sloveniji in prihod usposobljenih kadrov iz tujine v slovenske akademske inštitucije in visokotehnološka podjetja.

 Foto utrinki z omizja:

Udeležence je uvodoma pozdravil direktor Kemijskega inštituta prof. dr. Gregor Anderluh

 

Med razpravo

 

 


Foto: Jernej Stare

 

 

Kako se izogniti pastem pri prenosu znanja v prakso

Ljubljana, 13. 6. 2018 - V okviru Tedna Kemijskega inštituta je potekala okrogla miza,  ki se...

Ljubljana, 13.06.2018
Znanost kot steber gospodarskega razvoja Slovenije

V okviru Tedna Kemijskega inštituta je 6. 6. potekala razprava o vlogi in pomenu znanosti kot...

Ljubljana, 07.06.2018
Izr. prof. dr. Mojca Benčina in prof. dr. Gvido Bratina sta dobitnika prestižne Preglove nagrade za izjemne dosežke v letu 2018. Perspektivna mlada raziskovalka Vesna Štih pa je prejemnica doktorske štipendije Janka Jamnika

Ljubljana, 5. junij 2018 –  Častni govorec in gost podelitve letošnjega ključnega osrednjega...

Ljubljana, 06.06.2018
Pričetek projekta Noč ima svojo moč v okviru Noči raziskovalcev

Ljubljana, 30. 5. 2018 Konzorcij partnerjev Ustanova Hiša eksperimentov, Institut »Jožef Stefan«,...

Ljubljana, 31.05.2018
3. teden Kemijskega inštituta

Spoštovani, letos organiziramo že tretji teden Kemijskega inštituta, ki bo potekal od 4. do 8....

Ljubljana, 29.05.2018