D10 Odsek za kemijo materialov

Objave v medijih

Pozitivni vplivi površinskega dopiranja z zlatom na stabilnost elektrokatalizatorjev, ki temeljijo na platini
Ljubljana, 24.02.2016

Članek je rezultat sodelovanja med Laboratorijem za kemijo materialov  in Laboratorijem za analizno kemijo s Kemijskega inštituta ter nemškim inštitutom Max Planck iz Düsseldorfa. Glavno sporočilo članka je ''manj je lahko več'', saj je bila z dodatkom majhne količine zlata v le nekaj prvih površinskih slojev nanodelcev urejene zlitine PtCu3 močno izboljšana stabilnost PtCu3/C kompozita. Kompozit  ima funkcijo elektrokatalizatorja reakcije redukcije kisika na katodi gorivne celice s protonsko prevodno membrano, kjer se kot elektrolit običajno uporablja močna perklorna kislina. Raziskovalci so na kontroliran način dopirali površino nanodelcev urejene zlitine PtCu3 z zlatom, kar so dokazali s pomočjo transmisijske elektronske mikroskopije. Katalizator, dopiran z zlatom (katalizator s t.i. PtAu povrhnjico), so sistematično primerjali z izhodnim (PtCu3/C), pri čemer je edina razl[več]

Slovenski znanstveni uspeh: do 50-odstotno bolj zmogljive baterije (RTVSLO.si, 5.2.2016)
Ljubljana, 11.02.2016

Znanstveniki na Kemijskem inštitutu so v sodelovanju s francoskimi kolegi našli način, kako litijionskim akumulatorjem do 50 odstotkov povečati energijsko gostoto.

Dr. Robert Dominiko (Gea, 3.2.2016)
Ljubljana, 10.02.2016

Smiselno je raziskovanje materialov, ki pri pridobivanju ne potrebujejo veliko energije

Ime tedna na Valu 202: dr. Robert Dominko
Ljubljana, 05.01.2016

Ime tedna je postal Robert Dominko, raziskovalec z Laboratorija za kemijo materialov na Kemijskem inštitutu. V sodelovanju s francoskimi strokovnjaki so v reviji Science objavili članek, ki spreminja znane koncepte baterijskih sistemov in predstavlja pomemben korak za prehod v družbo, neodvisno od fosilnih goriv.

Novi obeti na področju akumulatorjev za električna vozila
Ljubljana, 18.12.2015

Raziskava je združila strokovnjake na področju sinteze materialov, kristalografije, mikroskopije in teoretične kemije, ki so ovrgli dosedanje prepričanje, da je energijska gostota baterijskih materiov intrinzično omejena s številom elektronov, ki jih je mogoče reverzibilno vključiti v elektrokemijsko reakcijo. Na osnovi spoznanj, pridobljenih z uporabo različnih karakterizacijskih tehnik, so pokazali, da lahko v določenih primerih v elektrokemijsko reakcijo reverzibilno vstopa tudi kisikova podmreža v kristalni strukturi.[več]

Predstavitev dosežka objavljenega v reviji Science: Novi obeti na področju akumulatorjev za električna vozila
Ljubljana, 18.12.2015

Baterije z višjo energijsko gostoto nam bodo poleg udobne uporabe elektrilčnih vozil omogočale tudi potovanja na daljše razdalje z električnimi letali[več]

S super mikroskopom do večje prepoznavnosti na področju razvoja materialov - video-intervju (STA.si, 11.12.2015)
Ljubljana, 11.12.2015

Goran Dražić je vrhunski mikroskopist, vodja skupine za elektronsko mikroskopijo na Kemijskem inštitutu. Mikroskopija je po njegovem mnenju mešanica znanosti, umetnosti in obrti. Brez občutka in veliko znanja je namreč nemogoče dobiti odlične rezultate, pravi.

Nagrada založbe Elsevier in revije Solid State Ionics za najboljši članek
Ljubljana, 11.09.2015

Vodja Laboratorija za kemijo materialov, prof. dr. Miran Gaberšček, je na konferenci v Keystonu (Colorado, ZDA) prejel nagrado revije Solid State Ionics za najboljši članek v tej reviji v letu 2013. Članek z naslovom »In depth discussion of selected phenomena associated with intrinsic battery hysteresis: battery electrode versus rubber balloons« razloži fundamentalne vzroke za histerezo v baterijskih elektrodah in pojav primerja s podobno histerezo pri običajnih gumijastih balonih. Soavtorja članka sta dr. Jože Moškon in pokojni direktor Kemijskega inštituta prof. Janko Jamnik. Nagrado v imenu revije od leta 2007 podeljuje založba Elsevier na predlog mednarodne strokovne komisije. [več]

Doc. dr. Robert Dominko, KI: Elektromobilnost se bo vedno bolj približala uporabniku (Tromba.si, 6.7.2015)
Ljubljana, 06.07.2015

Da ima tudi Slovenija vrhunsko znanje, dokazuje uspešna kandidatura Kemijskega inštituta za sredstva javno zasebnega partnerstva za zelena vozila iz okvirnega programa EU za raziskave in inovacije Obzorje 2020.

Preskok z majhnih baterij na velike ni preprost (Delo, 30.5.2015)
Ljubljana, 02.06.2015

Dr. Robert Dominko o razvoju električnih akumulatorjev

Projekt HELIS (TV Slovenija 1, Odmevi, 11.5.2015)
Ljubljana, 12.05.2015

Velik uspeh znanstvenikov Kemijskega inštituta Ljubljana

Pri izrabi toplote sonca sodelujejo z najboljšimi na svetu (Finance, 12.5.2015)
Ljubljana, 11.05.2015

Na Kemijskem inštitutu pri razvoju premazov za koncentratorske sončne elektrarne sodelujejo z vodilnimi multinacionalkami na tem področju

Slovensko znanje za zmogljive baterije in avtomobilske akumulatorje (Planet Siol.net, 8.5.2015)
Ljubljana, 10.05.2015

Ljubljanski Kemijski inštitut je v močni konkurenci pridobil štiriletni evropski projekt HELIS, znotraj katerega bodo nadaljevali razvoj potencialno zelo zmogljivih litij-žveplovih baterij.

Boj za večji doseg in vzdržljivost
Ljubljana, 22.10.2014

Razvoj baterij za električne avtomobila določajo zahteve po čim većji doseženi razdalji z enim polnjenjem in zagotavljanje čim več polnjenj. Najboljše razmerje med doseženo razdaljo in številom polnjenj trenutno ponujajo litij-ionske baterije. Baterije iz Litija in žvepla obetajo precej daljše prepeljane razdalje z enim polnjenjem, njihova šibkost pa je omogočanje (pre)majhnega števila polnjenj. Magnezij-žveplove baterije pa zaradi večje dostopnosti magnezija v naravi prinašajo nižjo ceno...

S pomočjo Izraelcev v svetovni vrh selektivnih premazov (Finance)
Ljubljana, 25.08.2014

Premazi, ki prekrivajo absorberje na koncentracijskih elektrarnah, morajo prenesti temperature do 750 stopinj Celzija in hkrati vpiti do 95 odstotkov sončnih žarkov. Razvijajo jih na Kemijskem Inštitutu Ljubljana v sodelovanju z Izraelsko družbo BrightSorce, ki razvija koncentratorske elektrarna. Obenem zagotavljajo delo drugim slovenskim industrijskim podjetjem. Skupina za razvoj premazov v Laboratoriju za kemijo materialov na Kemijskem Inštitutu, ki jo vodi Ivo Jerman, je v svetu prepoznavna po raziskavah in razvoju na področju spektralno selektivnih premazov za absorberje sončnega sevanja...[več]

Bo ljubljanski Kemijski inštitut postal glavni partner pri razvoju elektromotorja za Hondo?
Ljubljana, 25.05.2014

Hondi ni glavni možje so Kemijski inštitut izbrali kot enega najverjetnejši partnerjev pri razvoju elektromotorja za Hondi na bodoča vozila, saj v preteklih projektih pokazali veliko mero znanja in drznosti. Trenutno na tem inštitutu opravljajo raziskave, ki kažejo na uporabnost pri razvoju akumulatorskih sisterrov Hondinih elektrognanih vozilih. Sodelovanje s Hondo zdaj poteka že dobro leto dni, koncept, ki ga razvijajo, pa vsebuje spojine in elemente, ki so široko dostopni v naravi in nimajo omejenih virov.

Z roko v roki s Hondo pri razvoja električnih avtomobilov (Finance)
Ljubljana, 19.05.2014

Na Kemijskem inštitutu izvajajo bazične raziskave. ki kažejo na uporabnost pri razvoiu akumulatorskih sistemov Hondinih električnih avtomobilov. Uspešno veodeni evropski projekti so Hondo prepričali, da bazični razvoj na področju akumulatorskih sistemov za električne avtomobile zaupajo strokovnjakom Kemijskega inštituta. Začetni koraki so spodbudni, in če bo razvoj tekel po načrtih, bo slovensko raziskovalno znanje čez približno desetletje zastopano v Hondinih električnih avtomobilih...

Nanotehnologija je ena od prioritet evropske znanosti (Večer)
Ljubljana, 19.05.2014

Ugledni slovenski strokovnjaki so udeležencem 11. nanotehnološkega dne predstavili nanotehnološki stik bioloških in tehnoloških sistemov oziroma komunikacijo človek/stroj, možganske vsadke in vmesnike mišice!stroji, razvoj nano-in biosenzorjev in nanomateriale za aplikacije v okoljevarstvu. Odbor za znanost in tehnologijo pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS) je skupaj s priznanimi slovenskimi strokovnjaki na 11. nanotehnološkem dnevu 9. maja 2014 na Gospodarskem razstavišču v ljubljani predstavil aktualno dogajanje na področju nanotehnologije in razvoja trajnostnih tehnologij, možnosti učinkovitega povezovanja gospodarstva in znanosti ter prenosa novih znanj in tehnologij v gospodarstvo, še zlasti v mala in mikro podjetja...

Medkulturni dialog za ekološko kmetovanje in zdravo hrano, obnovljivo energijo in surovine (EGES)
Ljubljana, 19.05.2014

Zveza društev za biomaso Slovenije je v sodelovanju z Državnim svetom Republike Slovenije v četrtek in petek 21. in 22. novembra v dvorani Državnega sveta organizirala tradicionalno redno letno mednarodno konferenco, na kateri smo obravnavali vse bolj izjemno resne in kritične razmere doma in v svetu, ki zahtevajo takojšne strateške preusmeritve v smeri trajnostnega razvoja, za zniževanje emisij toplogrednih plinov, za nova, zelena delovna mesta, za odpravo lakote, sodobnih civilizacijskih bolezni in drugih anomalij družbe, ki ogrožajo naš obstoj.

Ponižani ne morejo biti uspešni (Dnevnik)
Ljubljana, 14.05.2014

Minuli teden je na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani potekal četrti Ljubljanski obrtno-podjetniški sejem s predstavitvami obrti in bogatim obsejemskim dogajanjem, katerega osrednji dogodek je bil Forum obrti in podjetništva. Na njem so spregovorili o aktualnih razmerah in zahtevah slovenske obrti in slovenskega podjetništva za zagon malega gospodarstva. Dejstvo je, da je prestrukturiranje velikih podjetij težko in dolgotrajno, mala podjetja in obrtniki pa se lahko hitreje prilagodijo razmeram na trgu, povpraševanju in težavam. Tudi zato je obrt preživela v večji meri kot velika podjetja, a ne le zato. Pomembno je, da so vodstva malih podjetij praviloma družinska in lastniško povezana ter da je v vsaki obrti ali manjšem podjetju pristop do dela in zaposlenih bolj oseben. To je verjetno razlog, da kljub krizi slovensko obrtno podjetništvo ni propadlo...

Tesla in Panasonic znižujeta cene akumulatorjev (Finance)
Ljubljana, 06.03.2014

Z naložbo v megatovarno baterijo bodo cene upadle za tretjino; Tesla cilja na preskok iz nišnega v množičnega proizvajalca avtomobilov in na skladiščenje električne energije. Pri proizvajalcu električnih avtomobilov Tesla Motors so prejšnji teden razkrili načrte o tovarni, ki jo ustanovitelj Elon Musk imenuje gigatovarna. V njej bodo proizvajali posodobljene baterije za električne avtomobile. Proizvodnjo bodo zagnali leta 2017, leta 2020 pa bodo proizvajali vee litij-ionskih baterij, kotjih zdaj po vsem svetu.Pri Tesli so imeli že nekaj časa težave z zanesljivo oskrbo z baterijami, predvsem pa so te drag sestavni del električnih avtomobilov...[več]

Tesla in Panasonic znižujeta cene akumulatorjev (Finance)
Ljubljana, 06.03.2014

Pri proizvajalcu električnih avtomobilov Tesla Motors so prejšnji teden razkrili načrte o tovarni, ki jo ustanovitelj Elon Musk imenuje gigatovarno. V njej bodo proizvajali posodobljene baterije za električne avtomobile. Proizvodnjo bodo zagnali leta 2017, leta 2020 pa bodo proizvajali več litij-ionskih baterij, kot jih zdaj po vsem svetu...

Nov kulinarični trend - molekularna gastronomija (Radio Slovenija 1)
Ljubljana, 02.01.2014

Prvo v sklopu kulinaričnih oddaj novega leta začenjamo s pogledom v prihodnost. Spoznali bomo kulinarični trend, ki je sicer v svetu že dobra poznan, pri nas pa je zaživel šele v zadnjem času. Je molekularna gastronomija zgolj zanimiv kulinarični poizkus ali gre za trend, ki se bo razvijal in preoblikoval kuhinjo kot jo poznamo danes. Pod pokrovko bomo pokukali z dvema mladima raziskovalcema, ki basta kuhinjo spremenila v kemijski laboratorij in s pomočjo tekočega dusika v nekaj minutah pripravila sladoled. Na koncu oddaje pa bomo spoznali kulinarične trende, ki so se jih na svetovnem prvenstvu mladih kuharjev pogumno lotili tudi slovenski študentje. Oddajo je pripravila Darja Pograjc...

Nagrade za slovenske vrhunske raziskovalce (Delo)
Ljubljana, 28.11.2013

Zoisove nagrade 2013 - Za življenjsko delo jo je prejela dialektologinja prof dr. Terezija Zorko. Dialektologinja, akademikinja prof. dr. Terezija Zorko je prejemnica najvišjega državnega priznanja za raziskovalne dosežke, letošnje Zoisove nagrade za življenjsko delo. Zoisove nagrade in priznanja za raziskovalne dosežke, priznanje ambasador znanosti Republike Slovenije in Puhovo priznanje za izum so, kot smo na kratko že poročali v sobotnem Delu, podelili minuli petek v Mariboru...

Pogovor z Nado Lavrač (Radio Slovenija 1, Intelekta)
Ljubljana, 26.11.2013

MIRAN GABERŠČEK: Največji dosežek, ki smo ga nekako uspeli narediti se dotika izgub v baterijah. Te lzgube v baterijah v javnosti niso še nekako tako pomembna zadeva čeprav vsak si želi imeti napravo ki bi imela minimalne izgube ali pa celo skoraj brez izgub. Smo pokazali da v takšnih baterijah to ni možno v principu. Govorimo dejansko v principu, po naravnih zakonih. Tisto kar pa ljudi v praksi zanima je pa nekaj drugega. Recimo, če imate električni avtomobil potem ljudi zanima koliko daleč ga bo ta avtomobil pripeljal, kakšna bo cena na km. Kakšni bodo pospeški, hitrosti in tako naprej. in baterije, ki jih trenutno imamo imajo v vseh teh segmentih nekaj problemov...

Pregled najodličnejše znanosti pri nas (Večer)
Ljubljana, 25.11.2013

Podelili Zoisove nagrade in priznanja, Puhovo priznanje in naziv ambasador slovenske znanosti. Govore koroške, štajerske in panoramske narečne skupine na glasovni, oblikoslovni, skladenjski in besedijski ravni raziskuje letočnja Zoisova nagrajenka za življenjsko delo.. Dr. Terezija Zorko je zaslužna profesorica Filozofske fakultete Univerze v mariboru, ki je doktorirala z disertacijo Koroški govori Dravskega obmejnega hribovja od Ojstrice do Svetega Duha na Ostrem vrhu...

Nagrajeni raziskovalni dosežki (Delo.si)
Ljubljana, 22.11.2013

Zoisove nagrade 2013 - za življensko delo jo je prejela dialektologinja prof. dr. Terezija Zorko. Maribor- Dialektologinja, akademlkinja prof. dr. Terezija Zorko je prejemnica najvišjega državnega priznanja za raziskovalne dosežke, letošnje Zoisove nagrade za življenjsko delo. Nagrade je nocoj podelil predsednlk države Borut Pahor...

Električni avtomobili (TV Slovenija, Dobra ura)
Ljubljana, 21.11.2013

BOŠTJAN KLUN (voditelj): Med prispevkom se nam je pridružil profesor dr. Miran Gaberšček, lepo pozdravljeni iz Kemijskega inštituta. Prof. dr. MIRAN GABERŠČEK (Kemijski inštitut Ljubljana): Lep pozdrav. KLUN: Je mogoče, profesor, da bodo prav zaradi vedno ostrejših okoljskih zahtev motorji na klasične energente tako rekoč postali preteklost? Prof. dr. GABERŠČEK: To se gotovo ne bo zgodilo naenkrat. Postopek, torej proces preoblikovanja ene tehnologije ali pa zamenjava ene tehnologije z drugo je počasen ponavadi in taka se bo tudi zdaj zgodilo, še posebej, ker živimo v dobi specializacij ...

Največja sončna elektrarna na svetu (TV Slovenija1, Dobra ura)
Ljubljana, 24.10.2013

BOŠTJAN KLUN: Sloveniji bo pa zagotovo pomagalo tudi znanje. In moj naslednji sogovornik, dr. Ivan Jerman, je eden izmed tistih, ki ta trenutek pomaga graditi nekakšno revolucionarno novost v svetu. Vi sodelujete s podjetjem, ki je gradilo lvanpah elektrarno, ki jo bomo videli v nadaljevanju. Dr. IVAN JERMAN (Kemijski inštitut): Dober večer. Ja, moram omeniti, da je podjetje Brightsource odgovorno za proizvodnjo električne energije po zelo nizkih cenah. Kemijski inštitut, Laboratorij za spektroskopijo materialov, pa že več desetletij, pod vodstvom prof. Orla, raziskuje in razvija spektralno selektivne premaze, in na podlagi tudi našega bilateralnega sodelovanja z Univerzo v Jeruzalemu,je prišlo do kontakta, da bi mi, za njih, razvijali spektralno-selektivne premaze za te elektrarne...

Kmalu se nam obetajo novi, čistejši avtomobili (Delo.si)
Ljubljana, 05.10.2013

V zadnjem času je bil Kemijski inštitut najpogosteje omenjan zaradi novega transmisijskega »supermikroskopa«. Kako pomembna pridobitev je to za domačo znanost? Slovenska znanost, tista ki ima kakršenkoli opravek z materiali, torej s stvarmi okoli nas ki so temelj za najrazličnejše naprave, je s tem pridobila nekaj absolutno nujnega da sploh lahko držimo korak z razvitim svetom. Ne samo znanost - tudi industrija. Če hočmo proizvajati nove boljše materiale, moramo najprej razumeti, kakšne imamo zdaj. Dokler tega ne vidimo, smo dobesedno slepi in nikakor ne moremo tekmovati z drugimi ki vse to vidijo...

V+O dr. Miran (Delo - Polet)
Ljubljana, 03.10.2013

V+O dr. Miran Gaberšček. Znanstvenik, profesor, direktor. Zaljubljen v kemijo, združuje znanost in posel kot direktor Centra odličnosti nizkoogljičnih tehnologij ter znanost in kreativnost kot vodja laboratorija za kemijo materialov na Kemijskem inšitutu. Kot predavatelja ga vabijo po vsem svetu. Tako si prevetri glavo in jo napolni z novimi idejami. Njegov odnos do znanosti je za naše razmere nenavaden, saj verjame, da je osnovni duh znanosti deljenje, in bi z veseljem podprl najhujšega tekmeca, če bi ta lmel res dobro idejo. Prav verjetno tudi človek, ki bo s sodelavci krojil prihodnost razvoja avtomobilov na električni pogon. In, ne nazadnje, tista glava, ki je tam, kjer je drugi niso, videla priložnost, da Slovenija dobi enega najboljših mikroskopov na svetu, s katerim je mogoče videti do atoma...

Prof. dr. Miran Gaberšček, KI: Želimo si še več drznih slovenskih podjetij, kot je Cinkarna Celje, ki želi z nami delati upogljive sončne celice
Ljubljana, 23.09.2013

Iz laboratorija za kemijo materialov na Kemijskem inštitutu je prišlo veliko energetskih inovacij: električni twingo, upogljive sončne celice, prva polnilnica za vodikove celice v Sloveniji, novi premazi za sončne toplotne zbiralnike. Na področju baterij za električna vozila sodelujejo z japonsko Hondo, za izraelsko amerisko družbo delajo nove premaze, ki »bi lahko postali eno najpomembnejših slovenskih odkritij vseh časov«, pogrešajo pa sodelovanje s slovenskimi podjetji, je v pogovoru za Energetiko.NET deja! vodja laboratorija prof. dr. Miran Gaberšček.

Slovenski supermikroskop bo olajšal raziskave (Siol.net)
Ljubljana, 20.09.2013

Center odličnosti nizkoogljične tehnologije in Kernijski inštitut sta javnosti predstavila transmisijski elektronski mikroskop AR-STEM s kemijsko analizo, ki je edinstven v tem delu Evrope. Supermikroskop je s 3,7 milijona evrov vrednosti obenem najdražji kos raziskovalne oprerne pri nas in bo izjernno plajšal raziskave nanornaterialov. Tovrsten mikroskop je eden prvih mikroskopov na svetu, ki omogoča kemijsko analiza na ravni atornov. Obenem omogoča 150-milijcnkratno povečavo. Znanstveniki bodo lahko analizo, za katero so do zdaj potrebovali več dni, opravili v nekaj urah...

Naši kemiki pokorili Naso, tudi za krizo imajo strup (Finance)
Ljubljana, 19.09.2013

Z novim mega mikroskopom do novih zmag v globalni tekmi. Mikroskop, s katerim bodo lahko videli atome, je po ceniku stal osem milijonov evrov, ljubljanski Kemijski inštitut ga je, tudi zahvaljujoc krizi, po enoletnih trdih pogajanjih kupil za 3,7 milijona evrov. Na Kemijskem inštitutu v Ljubljani imajo temno sobo brez oken, v katero lahko vstopite šele, ko ste stopili na lepljiv predpražnik, ki vam očisti podplate. Sredi sobe stoji nekakšen velik stroj, od daleč bi za popolnega nepoznavalca to lahko bila tudi velikanska stružnica...

Pogovor o super mikroskopu (TV Slovenija 1)
Ljubljana, 19.09.2013

JASMINA JAMNIK: Kljub krizi se slovenska znanost letos lahko pohvali z izjemno pridobitvijo. Na Kemijskem inštitutu so letos, poročali smo že, dobill najdražji kos raziskovalne opreme, kar jih imamo v Sloveniji. Gre za transmisijski elektronski mikroskop, ki se ga je prijelo kar ime super mikroskop, tudi zato, ker so morali zanj izgraditi poseben prostor, posebna ekipa strokovnjakov pa ga je sestavljala kar 15 tednov. Zdaj je pripravljen in čez dobre pol ure ga bodo tudi urad no dali v uporabo...

Naši kemiki pokorili Naso, tudi za krizo imajo strup (Finance.si)
Ljubljana, 19.09.2013

Z novim mega mikroskopom do novih zmag v globalni tekmi. Mikroskop, s katerim bodo lahko videli atome, je po ceniku stal osem milijonov evrov, ljubljanski Kemijski inštitut ga je, tudi zahvaljujoc krizi, po enoletnih trdih pogajanjih kupil za 3,7 milijona evrov. Na Kemijskem inštitutu v Ljubljani imajo temno sobo brez oken, v katero lahko vstopite šele, ko ste stopili na lepljiv predpražnik, ki vam očisti podplate. Sredi sobe stoji nekakšen velik stroj, od daleč bi za popolnega nepoznavalca to lahko bila tudi velikanska stružnica...

Sloveniji zaradi super mikroskopa večmilijonski posli? (Siol.net)
Ljubljana, 18.09.2013

Ljubljana - Sloveniji lahko pričakuje večmilijonske posle. In to vse zaradi najboljšega mikroskopa v Evropi. Ta bo raziskovalcem izjemno olajšal delo, k nam pa bo privabil tudi tuje gospodarstvenike. Najdražje raziskovalno orodje v zgodovini Slovenije bodo javnosti predstavili v četrtek, na Planet TV pa ga so ga v oddaji Danes predstavili že danes. Mlikroskop, narejen na Japonskem, bo raziskovalcem izjemno olajšal opazovanje in kemijsko analizo materialov na atomski ravni...

Brez denarja do 12 miljonov evrov vrednega inštituta (Finance.si)
Ljubljana, 28.06.2013

Sredi lanskega junija so položili temeljni kamen nove stavbe Kemijskega inštituta, danes ga odpirajo. Največja znamenitost je štiri milijone vreden mikroskop za raziskovanje atomov. »Tuja podjetja, ki pri nas naročajo raziskave, nas nikoli ne vprašajo, ali delamo bazične ali aplikativne raziskave, zanima jih zgolj, ali smo na določenem področju najboljši na svetu. To pa vidijo iz naših znanstvenih objav" pravi Janko Jamnik, direktor Kemijskega inštituta, ki je danes končal svoj triinpolletni projekt gradnje novega Pregljevega raziskovalnega centra...

Brez denarja do 12 milijonov evrov vrednega inštituta (Finance)
Ljubljana, 28.06.2013

»Tuja podjetja, ki pri nas naročajo raziskave, nas nikoli ne vprašajo, ali delamo bazične ali aplikativne raziskave, zanima jih zgolj, ali smo na določenem področju najboljši na svetu. To pa vidijo iz naših znanstvenih objav" pravi Janko Jamnik, direktor Kemijskega inštituta, ki je danes končal svoj triinpolletni projekt gradnje novega Pregljevega raziskovalnega centra...

Supermikroskop za vse z izjemnimi idejami (Delo)
Ljubljana, 27.06.2013

Ob praznik Kemijskega inštituta: v novem Preglovem raziskovalnem centru poslej stoji tudi vrhunski mikroskop. V tezkih časih je treba največ vlagati v raziskave in razvoj. To velja za nekatere najuspešnejse evropske države pa tudi nekatere ki si to šele želijo postati. Za Slovenijo, žal še ne, so pa tudi izjeme. Na primer Kemijski inštitut (KI) v Ljubljani. Tam bo jutri otvoritev Preglovega raziskovalnega centra ki obsega okrog 4000 kvadratnih metrov in je po besedah direktorja inštituta prva velika prostorska pridobitev za Kl po treh desetletjih...

Displaying results 1 to 40 out of 59
<< Prva < Prejšnja 1-40 41-59 Naslednja > Zadnja >>