Vodja projekta: dr. Monika Arnič

Onesnaženost zraka zlasti zaradi sežiganja biomase in prometa predstavlja veliko tveganje za zdravje in okolje v Evropi. Vendar prizadevanja za ublažitev emisij iz kurjenja biomase ostajajo večinoma neučinkovita v primerjavi s tistimi, ki so usmerjena v promet. Kurjenje, zlasti za ogrevanje gospodinjstev je še naprej popularno, predvsem v državah, kot je Slovenija, kjer je 61 % ozemlja poraščeno z gozdom in kjer je velik delež gospodinjstev za gorivo še vedno koristi les. Dejstvo je tudi, da je 77 % slovenskih gozdov v zasebni lasti, zaradi česar je kljub ukrepom, ki spodbujajo prehod na čistejše vire energije, za posameznike še naprej zanimiva nadaljnja raba lesa predvsem zaradi ekonomskega vidika. Da bi bile stvari še hujše, naj bi se zaradi podnebnih sprememb povečala pogostost gozdnih požarov, kar bo povzročilo dodatne emisije.

Pri izgorevanju biomase se sproščajo različna strupena onesnaževala, pri čemer so trdni delci (PM) posebno nevarni, zlasti PM2,5, ki lahko prodrejo globoko v pljuča in vstopijo v krvni obtok, kar povzroči resne posledice za zdravje. Kljub napredku v razumevanju emisij izgorevanja biomase, specifična molekularna sestava teh emisij še ni temeljito raziskana. Namen tega projekta je zapolniti to znanstveno vrzel z identifikacijo edinstvenih molekulskih markerjev, povezanih z različnimi tipi lesnih goriv in drevesnimi vrstami, s pomočjo laboratorijsko nadzorovanih poskusov zgorevanja. Ti markerji bodo nato analizirani v vzorcih PM iz okolja, raziskane pa bodo tudi povezave med primarnimi in sekundarnimi spojinami. Pridobljeni podatki bodo izboljšali študije porazdelitve virov in omogočili jasnejšo diferenciacijo emisij glede na njihov izvor.

Ta raziskava predstavlja pomemben korak k izboljšanju znanstvenega razumevanja emisij iz sežiganja biomase in njihovega vpliva na kakovost zraka. Identifikacija specifičnih markerjev bo prispevala k natančnejšemu spremljanju virov onesnaženosti ter podprla učinkovitejše ukrepe za izboljšanje kakovosti zraka v Sloveniji in po Evropi. Navsezadnje rezultati tega projekta ne bodo le izpolnili regulativnih potreb, ampak bodo prispevali tudi k globalnim prizadevanjem za ublažitev podnebnih sprememb in postavili temelje za prihodnje raziskave na področju izgorevanja biomase in emisij.

Projekt financira ARIS v okviru cenovne kategorije B za obdobje 2 let v obsegu 1700 letnimi urami. Pričetek financiranja je 1.6.2026

https://cris.cobiss.net/ecris/si/sl/project/24563

Kemijski inštitut