Za gospodarstvo

Področje dejavnosti Kemijskega laboratorija se je sčasoma iz pridelave koksa iz rjavega premoga, širilo v skladu s kemijsko stroko in potrebami takratne slovenske industrije, saj so bile pravice Izvršnega sveta z zakonom o prenosu ustanoviteljskih pravic prenesene na konzorcij slovenske kemijske industrije, katere članice so bile: Color Medvode, Helios Domžale, Krka Novo Mesto, Lek Ljubljana, Salonit Anhovo in TOK Ilirska Bistrica, leto kasneje (1954) se je konzorciju pridružila še Kolinska Ljubljana.

Inštitut je od vsega začetka tesno sodeloval in delal za potrebe slovenske, jugoslovanske pa tudi ameriške industrije. Zanimiv je podatek, da je med leti 1956 in 1971 iz gospodarstva izviralo med 40 in 50 % celotnega finančnega vira financiranja inštituta. Kasneje se je inštitut vedno bolj razvijal v smeri akademsko znanstveno-raziskovalne inštitucije, tako da je delež sofinanciranja iz gospodarstva vztrajno padal in se po letu 1999 pa vse do danes giblje med 15 in 20 %.

Inštitut je bil med leti 1956 in 1970 tudi pomemben akter pri vzpostavljanju glavnih povojnih programskih smeri slovenske kemijske industrije, saj je lahko neposredno vplival na odločitve v katere smeri je slovensko kemično industrijo smotrno razvijati, tako s stališča surovin, kot s stališča potreb na trgu in tudi ekonomskega potenciala posameznih programov v jugoslovanskem ter mednarodnem merilu.

Med leti 1956 in 1970 so delovne enote inštituta z industrijo sodelovale na različnih področjih:

• Enota Organska sinteza in tehnologija je delovala na področju petrokemijske industrije z namenom pridobivanja surovin za sintetična vlakna in maziv v jeklarski industriji. Izdelovali so tudi študije za Cinkarno Celje ter Združeno kemijsko industrijo Domžale.
• Enota Anorganska kemija in tehnologija se je ukvarjala s pripravo bentonita, ki ima široko industrijsko uporabnost, med drugim tudi v heterogeni katalizi kemijskih reakcij, ter razvoj surovin za proizvodnjo sestavnih delov v elektroniki v sodelovanju z Iskro, postopki regeneriranja germanija iz industrijskih odpadkov (Iskra, Inštitut Jožef Stefan ter Tovarna feritov), prav tako pa je potekal razvoj rumenih pigmentov na osnovi železa ter izdelava surovin za industrijo gumijevih izdelkov.
• Enota Makromolekularne snovi se je ukvarjala z izdelavo epoksidnih umetnih smol in premazov ter lakov v sodelovanju s Color Medvode in Združeno kemično industrijo Domžale.
• Enota Biokemija in tehnična mikrobiologija se je ukvarjala z raziskavami proizvodnje močnih krmil iz domače surovinske baze, uvajanjem modernih načinov embaliranja sadja in zelenjave, z zamrzovalnim sušenjem prehrambenih in drugih produktov, konzerviranjem hrane, izolacija vitaminov ter delo z modificiranim škrobom (ameriški projekt vreden cca 1,4 milijona takratnih Jugoslovanskih dinarjev v trajanju 5 let do leta 1969).
• Enota Strukturna kemija in organska analitika se je ukvarjala s fundamentalnimi kemijskimi raziskavami in raziskavami za slovensko gumarsko industrijo ter pridobivanjem aromatskih in dišavnih snovi za slovensko industrijo eteričnih olj (Etol Celje) ter za izvoz. Poleg tega se je oddelek ukvarjal z razvojem analitskih metod za analizo melaminskih smol (Melamin Kočevje) ter analitiko premazov za posebne pogoje v sodelovanju s Color Medvode. 
• Enota Anorganska analiza se je ukvarjala z razvojem modernih analitskih metod za potrebe analize rudnin in drugih anorganskih snovi. Delo je potekalo v sodelovanju z Geološkim zavodom Ljubljana, Inštitutom za abrazive ter Tovarno dušika v Rušah. Oddelek se je ukvarjal tudi z analizo težkih kovin v vodah in preiskavo vodnih izvirov pitne vode v Sloveniji.

Trend delovanja inštitutov in fakultet v svetovnem merilu, se je v zadnjih desetih letih vedno bolj obrača v smer čim bolj tesnega sodelovanja z industrijskimi partnerji, saj to ohranja akademske inštitucije v stiku z realnimi in tržno zanimivimi projekti, omogoča lažje zaposlovanje raziskovalcev v industriji, hkrati pa povečuje konkurenčnost fakultet in inštitutov pri konkuriranju za Evropska sredstva. S temi sredstvi in kapitalom s trga pa lahko skupine na inštitutu in univerzah del raziskav namenijo tudi v popolnoma akademske in bazično-raziskovalne sfere. Sinergije sodelovanja inštitutov in univerz z gospodarstvom pa omogočajo tudi gospodarstvu povečati učinkovitost in njihovo dodano vrednost ter vgraditi najnovejše tehnologije in znanja v nove izdelke. Gospodarstvu je s sodelovanjem omogočen tudi najem storitev, opreme in kadra, za katere sami nimajo kapacitet ali sredstev, da bi jih polno razvijali in vzdrževali.

Zaradi pozitivnih efektov na obeh straneh, si bo Kemijski inštitut, v skladu s svojo tradicijo, še naprej prizadeval, da bo uspešnih zgodb iz sodelovanja z gospodarstvom čim več.