O inštitutu

Pomembne povezave:

• Pravilnik o določitvi notranje poti za prijavo
• Obrazec za notranjo prijavo
• Zakon o zaščiti prijaviteljev

Kaj je prijava kršitev?

Ali sumite, da je v vašem delovnem kolju (Kemijski ištitut) prišlo do kršitve predpisov? Če je tako, lahko to kršitev prijavite zaupnici oz. zaupniku ali ustreznemu organu za zunanjo prijavo:

• Slavica Pečovnik (+386 1 4760 340)
• dr. Nana Lavrenčič Marković (+386 1 4760 256)

Zaupnica oz. zaupnik bo poskrbel, da se bodo kršitve iz utemeljenih prijav odpravile oziroma da se preprečijo prihodnje kršitve, pri tem pa ne sme razkriti vaše identitete. V primeru povračilnih ukrepov boste deležni zaščite, kot jo določa ZZPri.

Prijave kršitev se praviloma podajo na Obrazcu za notranjo prijavo ter se sprejemajo pisno ali ustno na naslednje načine in na naslednje naslove:

• po e-pošti na naslov: zaupnik(at)ki.si;
• na telefonski številki zaupnice oz. zaupnika;
• na naslovu »Kemijski inštitut, Hajdrihova ulica 19, 1001 Ljubljana« s pripisom »v roke zaupnici oz. zaupniku za notranjo prijavo«;
• osebno pri zaupnici oz. zaupniku.

Zaupnica oz. zaupnik obravnava tudi anonimne prijave. V tem primeru boste povratne informacije dobili le, če boste v prijavi opredelili, na kakšen način vas lahko zaupnica oz. zaupnik kontaktira.

Kakšno zaščito lahko pričakujete?

Prijavo kršitev znotraj delovnega okolja pogosto spremlja občutek nelagodja in strahu pred povračilnimi ukrepi. Kemijski inštitut je zavezan odpravljanju nepravilnosti in vodstvo ne namerava izvajati povračilnih ukrepov zoper prijaviteljice oz. prijavitelje, ki v dobri veri prijavijo nepravilnosti.

Vašo prijavo bo neposredno prejela zaupnica oz. prejel zaupnik. Podatki o prijaviteljici oz. prijavitelju bodo znani le zaupnici oz. zaupniku, ki jih ne bo razkril nikomur (poskus ugotavljanja identitete prijaviteljice oz. prijavitelja in razkritje podatkov o prijaviteljici oz. prijavitelju predstavljata prekršek, za katerega Zakon o zaščiti prijaviteljev predpisuje globo). Vsebina prijave bo po potrebi razkrita posameznikom, ki bodo sodelovali pri odpravljanju prijavljenih nepravilnosti.

V primeru, ko bi kdorkoli (npr. vodstvo, sodelavke oz. sodelavci ali druge osebe) ugotavljal vašo identiteto, je takšno ravnanje kršitev, ki jo lahko prijavite Komisiji za preprečevanje korupcije (prijavo vam lahko pomaga pripraviti tudi zaupnica oz. zaupnik). Zaupnica oz. zaupnik vam bo tudi svetoval, na katero zunanjo institucijo se obrniti, če prijave ne bo mogoče ustrezno obravnavati znotraj Kemijskega inštituta.

Zaupnica oz. zaupnik vam bo po potrebi izdal tudi potrdilo o vložitvi prijave, v kolikor ga boste potrebovali v drugih uradnih postopkih, če bo to potrebno, pa bo za pomoč pri izvajanju zaščitnih ukrepov kontaktiral Komisijo za preprečevanje korupcije.

Kdaj ste upravičeni do zaščite?

Do zaščitnih in podpornih ukrepov v skladu z Zakonom o zaščiti prijaviteljev so upravičene prijaviteljice oz. upravičeni prijavitelji, ki so fizične osebe (pravne osebe torej niso upravičene do zaščite) in so podali prijavo o kršitvi znotraj svojega delovnega okolja, zaradi česar se proti njim izvajajo povračilni ukrepi.

Zaščita se zagotavlja prijaviteljicam oz. prijaviteljem, ki so prijavo podali v dobri veri (ob podaji prijave so verjeli, da so informacije resnične). Prijaviteljice oz. prijavitelji, ki vedoma podajo lažno prijavo, niso upravičeni do zaščite; takšna prijava lahko pomeni tudi storitev prekrška. Prijava se lahko nanaša na dejansko, morebitno ali na grozečo kršitev oziroma na sum kršitve znotraj delovnega okolja.

Zaščita prijaviteljic oz. prijaviteljev velja za prijavljene kršitve, ki še trajajo oziroma so se zgodile ali prenehale pred manj kot dvema letoma. Prijavo je torej treba podati čim prej, saj nam bo to omogočilo, da kršitev čim prej preiščemo in odpravimo.

Kakšen je postopek obravnave prijave?

Ko zaupnica oz. zaupnik prejme prijavo, izvede predhodni preizkus. To pomeni, da preveri zakonske pogoje za obravnavo prijave, ali se prijavljena kršitev nanaša na subjekt (prijava kršitev znotraj delovnega okolja) in ali prijavljena kršitev še traja oziroma je prenehala pred manj kot dvema letoma.

Predhodni preizkus zaupnica oz. zaupnik izvede v sedmih dneh in o tem obvesti prijaviteljico oz. prijavitelja. Če zaupnica oz. zaupnik prijavo sprejme v obravnavo, se postopek nadaljuje, v nasprotnem pa prijaviteljico oz. prijavitelja obvesti o tem, da prijave ne bo obravnavala oz. obravnaval, in pojasni razloge. Po potrebi lahko zaupnica oz. zaupnik kontaktira prijaviteljico oz. prijavitelja za posredovanje dodatnih podatkov, ki ji oz. mu bodo omogočili celovito obravnavo prijave.

V nadaljevanju obravnave zaupnica oz. zaupnik oceni, kdo znotraj organizacije lahko pomaga pri preiskavi kršitve in izvedbi ukrepov za odpravo kršitve. Te osebe seznani z vsebino prijave, ne pa tudi s podatki o prijaviteljici oz. prijavitelju. Če bo treba za razrešitev prijave druge osebe seznaniti z osebnimi podatki prijaviteljice oz. prijavitelja (ker se npr. kršitev nanaša nanj osebno), ga bo zaupnica oz. zaupnik zaprosila oz. zaprosil za soglasje za razkritje osebnih podatkov. Če brez soglasja prijaviteljice oz. prijavitelja ne bo mogoče nadaljevati s postopkom, le-ta pa se z razkritjem ne strinja, bo postopek ustavljen. Če bo to potrebno, bo pri preiskavi kršitve sodelovala odvetnica oz. sodeloval odvetnik ali sodelovala revizorka oz. sodeloval revizor, ki bo tudi seznanjena oz. seznanjen z vsebino prijave.

Z vsebino prijave (ne pa tudi s podatki o prijaviteljici oz. prijavitelju) bo seznanjena tudi oseba, na katero se prijava nanaša (kršiteljica oz. kršitelj), ki bo lahko v postopku sodelovala in ščitila svoje interese, če je to v konkretnem primeru ustrezno.

V postopku ugotovljene kršitve bodo odpravljene v najkrajšem roku. Zaupnica oz. zaupnik bo po potrebi o kršitvah obvestil tudi pristojne organe, kadar je prijava kršitev zunanjim organom obvezna, in naznanil kaznivo dejanje oziroma vložil kazensko ovadbo v primeru, ko bi pri ugotovljeni kršitvi šlo za kaznivo dejanje, katerega storilec se preganja po uradni dolžnosti. V slednjem primeru bo zaupnica oz. zaupnik vaše osebne podatke posredoval državnemu tožilstvu le na obrazloženo zahtevo, če bo to nujno potrebno zaradi preiskovanja kaznivih dejanj.

Ob zaključku postopka zaupnica oz. zaupnik prijaviteljico oz. prijavitelja seznani z izidom postopka ter predlaganih in izvedenih ukrepih. Če postopek še ne bo končan po treh mesecih, bo zaupnic oz. zaupnik ob tej priložnosti prijaviteljico oz. prijavitelja obvestil o trenutnem stanju zadeve. Zaupnica oz. zaupnik bo o izidu postopka obvestil tudi vodstvo, pri čemer v poročilu ne bo navajal osebnih podatkov prijaviteljice oz. prijavitelja.

Kaj storiti v primeru povračilnih ukrepov?

Za povračilne ukrepe veljajo tisti ukrepi, s katerimi se poslabša položaj prijaviteljice oz. prijavitelja in so posledica vložene prijave (tudi če bi oseba, ki jih izvaja, za ukrepe zoper prijaviteljico oz. prijavitelja navedla kak drug razlog). Med njimi so na primer opozorilo pred odpovedjo oz. odpoved delovnega razmerja, disciplinske sankcije, premestitev, nadlegovanje, neenaka obravnava in podobno.

Izvajanje povračilnih ukrepov je prepovedano in lahko predstavlja prekršek. V primeru povračilnih ukrepov je možno vložiti zahtevo za začasno odredbo, s katero sodišče delodajalcu odredi ustavitev povračilnih ukrepov. Če bi bili delovnopravni ukrepi že izvršeni, je možna tudi tožba na delovnem sodišču. V primeru odpovedi delovnega razmerja je prijaviteljica oz. prijavitelj upravičen tudi do nadomestila za brezposelnost, in sicer ne glede na razlog odpovedi (tudi če je iz krivdnih razlogov), če s potrdilom Komisije za preprečevanje korupcije izkaže, da je upravičen do zaščite po zakonu.

Kdaj lahko zaupnica oz. zaupnik razkrije identiteto prijaviteljice oz. prijavitelja?

Zaupnica oz. zaupnik lahko identiteto prijaviteljice oz. prijavitelja razkrije v treh primerih:

• če se prijaviteljica oz. prijavitelj strinja z razkritjem (zaupnica oz. zaupnik bo prosil za soglasje);
• če to zahteva državna tožilka oz. državni tožilec, kadar je to nujno potrebno zaradi preiskovanja kaznivih dejanj (o razkritju identitete tožilstvu je prijaviteljica oz. prijavitelj predhodno obveščena oz. obveščen);
• če to zahteva sodišče, ko je to potrebno zaradi sodnih postopkov, vključno s sodnimi postopki zaradi zaščite pravice osebe, ki jo prijava zadeva (o razkritju identitete sodišču je prijaviteljica oz. prijavitelj predhodno obveščena oz. obveščen).

Ne glede na navedeno ne sme nihče razkriti identitete prijaviteljice oz. prijavitelja, če bi razkritje ogrozilo življenje ali resno ogrozilo javni interes, varnost ali obrambo države.

Izključitev odgovornosti glede razkritja

Prijaviteljica oz. prijavitelj, ki informacije o kršitvah prijavi ali javno razkrije v skladu z Zakonom o zaščiti prijaviteljev, ne krši nobene omejitve ali prepovedi glede razkritja informacij in ne nosi nobene odgovornosti, povezane s takšno prijavo ali javnim razkritjem, pod pogojem, da ni prijavil ali javno razkril neresničnih informacij in je na podlagi utemeljenih razlogov menil, da je bila prijava ali javno razkritje takšnih informacij nujno za razkritje kršitve na podlagi zakona.

Navedeno se ne uporablja glede omejitev razkritja informacij, določenih s predpisi na področju varovanja tajnih podatkov, poklicne skrivnosti odvetnikov ter zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev, tajnosti sodnih posvetovanj in pravil kazenskega postopka.

Ne glede na določbe zakona, ki ureja poslovno skrivnost, prijava ali javno razkritje informacij, ki vključujejo poslovne skrivnosti, ni protipravno, če ju prijaviteljica oz. prijavitelj prijavi ali razkrije v skladu z Zakonom o zaščiti prijaviteljev. Prijaviteljica oz. prijavitelj ne nosi odgovornosti v zvezi s pridobitvijo ali dostopom do informacij, ki jih prijavi ali javno razkrije, če takšna pridobitev ali dostop ne predstavlja samostojnega kaznivega dejanja.

V morebitnih postopkih zoper prijaviteljico oz. prijavitelja zaradi obrekovanja, kršitve avtorskih pravic, kršitve zaupnosti informacij, kršitve pravil o varstvu podatkov ali odškodninskih zahtevkov, prijaviteljica oz. prijavitelj ne nosi nobene odgovornosti zaradi prijav ali javnih razkritij na podlagi Zakona o zaščiti prijaviteljev in se lahko pri predlogu zavrnitve zahtevka zoper sebe sklicuje na prijavo ali javno razkritje, če je na podlagi utemeljenih razlogov menil, da je bila prijava ali javno razkritje nujno za razkritje kršitve.

Organi za zunanjo prijavo:

1. Agencija za komunikacijska omrežja in storitve,
2. Agencija za trg vrednostnih papirjev,
3. Agencija za varstvo konkurence,
4. Agencija za varnost prometa,
5. Agencija za zavarovalni nadzor,
6. Agencija za javni nadzor nad revidiranjem,
7. Banka Slovenije,
8. Državna revizijska komisija,
9. Finančna uprava,
10. Tržni inšpektorat,
11. Urad za preprečevanje pranja denarja,
12. Informacijski pooblaščenec,
13. Inšpekcija za informacijsko varnost,
14. Inšpekcija za sevalno in jedrsko varnost,
15. Inšpekcija za varstvo pred sevanji,
16. Inšpekcija za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin,
17. Inšpektorat za delo,
18. Inšpektorat za javni sektor,
19. Inšpektorat za okolje in prostor,
20. Javna agencija za zdravila in medicinske pripomočke,
21. Organi nadzora v skladu s predpisi, ki urejajo porabo sredstev evropske kohezijske politike v Republiki Sloveniji,
22. Zdravstveni inšpektorat,
23. Slovenski državni holding in
24. Komisija za preprečevanje korupcije.

Zaupnost:

Vsa poročila se obravnavajo zaupno v skladu z Zakonom o zaščiti prijaviteljev, Zakonom o varstvu osebnih podatkov in Splošno uredbo o varstvu podatkov. Varujemo osebne podatke in zagotavljamo ustrezno zaščito tako za prijavitelja kot za osebo, na katero se nanaša prijava.