O inštitutu

• Sodno varstvo in začasne odredbe v primeru povračilnih ukrepov (22. člen ZZPri);
• brezplačna pravna pomoč (23. člen ZZPri);
• nadomestilo za primer brezposelnosti (24. člen ZZPri);
• psihološka podpora (25. člen ZZPri).

Sodno varstvo:

Prijaviteljica oz. prijavitelj lahko zaradi povračilnih ukrepov uveljavlja sodno varstvo z vložitvijo tožbe in zahteve za izdajo začasne odredbe pri pristojnem sodišču. Povračilni ukrepi imajo lahko več različnih vrst pravnih posledic, večina jih je delovnopravnih (npr. disciplinski ukrepi proti zaposlenim, pisno opozorilo, redna ali izredna odpoved), v manjšem delu pa so lahko posledice tudi civilnopravne (npr. ukrepi proti s prijaviteljem povezani pravni osebi ali prijaviteljici oz. prijavitelju, ki v delovni dejavnosti sodeluje kot samostojna podjetnica oz. samostojni podjetnik), gospodarskopravne (npr. ukrepi proti delničarko oz. delničarju, družbenici oz. družbeniku, članici oz. članu upravnega ali nadzornega organa) ali upravnopravne (npr. ukrepi proti prijaviteljici oz. prijavitelju, ki je članica oz. član sveta javnega zavoda ali uradnica oz. uradnik na položaju).

Naloga zaupnice oz. zaupnika je, da prijaviteljici oz. prijavitelju nudi osnovne informacije v zvezi s pravnimi možnostmi sodnega varstva pred povračilnimi ukrepi v skladu z ZZPri, ki so navedene spodaj (vložitev tožbe in zahteve za izdajo začasne odredbe, nujnost postopka, oprostitev plačila sodnih taks). Prav tako lahko zaupnica oz. zaupnik prijaviteljici oz. prijavitelju svetuje, da v zvezi s sodnim varstvom poišče pomoč pri področnemu sindikatu ali nevladni organizaciji, ki se ukvarja z zaščito prijaviteljic oz. prijaviteljev.

Sodni postopki v zvezi z zaščito prijaviteljic oz. prijaviteljev so nujni, prijaviteljica oz. prijavitelj pa je v teh postopkih oproščen plačila sodnih taks, s čimer je prijaviteljici oz. prijavitelju dodatno olajšan dostop do pravnega sredstva.

S tožbo lahko prijaviteljica oz. prijavitelj na primer zahteva:

• ugotovitev izvršitve povračilnega ukrepa proti prijaviteljici oz. prijavitelju;
• prenehanje izvrševanja, prepoved nadaljnjega izvrševanja povračilnega ukrepa ter odpravo posledic povračilnega ukrepa zoper prijaviteljico oz. prijavitelja;
• odškodnino za premoženjsko in nepremoženjsko škodo, povzročeno s kršitvijo pravic, varovanih s tem zakonom;
• objavo sodbe o ugotovljenih kršitvah pravic prijaviteljice oz. prijavitelja v medijih.

V postopku je mogoče izdati začasne odredbe. Ta možnost je lahko ključnega pomena, saj je na primer treba s povračilnimi ukrepi takoj prenehati. Pri tem se uporabijo določbe Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ) ter Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1). Če prijaviteljica oz. prijavitelj v postopku za izdajo začasne odredbe izkaže, da je pred povračilnim ukrepom podala oz. podal prijavo, se šteje, da je podana nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena. Gre za dodatno zakonsko domnevo, ki dopolnjuje 270. in 272. člen ZIZ. Prijaviteljica oz. prijavitelj mora izkazati, da je bil deležen povračilnih ukrepov, in sicer s potrdilom o vložitvi prijave kršitve pred začetkom izvajanja povračilnega ukrepa oziroma s potrdilom Komisije za preprečevanje korupcije o upravičenosti do zaščite iz 18. člena ZZPri. Začasne odredbe, ki jih lahko predlaga, so na primer:

• odredba o prepovedi izvrševanja povračilnih ukrepov;
• odredba o odpravi posledic, ki jih povzročajo povračilni ukrepi;
• odredba o zadržanju izvršitve odločitev, s katerimi je prijaviteljica oz. prijavitelj postavljen v slabši položaj ali s katerimi se krši katero koli njegovo pravico, povezano z delovnim okoljem.

V postopkih pred sodiščem ali drugim organom se v zvezi s škodo, ki jo je utrpela prijaviteljica oz. utrpel prijavitelj, domneva, da je škoda posledica povračilnega ukrepa za prijavo ali javno razkritje, če prijaviteljica oz. prijavitelj izkaže, da je podala oz. podal prijavo ali javno razkritje in da je utrpela oz. utrpel škodo. V takšnih primerih mora oseba, ki je sprejela ukrep (delodajalec), dokazati, da je bil ta ukrep zakonit in primeren, in ni bil povezan s prijavo. To v praksi pomeni, da mora prijaviteljica oz. prijavitelj navesti le dejstva, ki opravičujejo domnevo, da je bila oz. bil zaradi prijave s strani delodajalca izpostavljena oz. izpostavljen povračilnim ukrepom, medtem ko je delodajalec tisti, ki mora dokazati, da ni izvršil ali izvrševal povračilnih ukrepov (obrnjeno dokazno breme).

Brezplačna pravna pomoč:

Prijaviteljica oz. prijavitelj je v sodnih postopkih, ki jih zoper delodajalca sproži zaradi povračilnih ukrepov, ali v sodnih postopkih, ki jih kot povračilni ukrep zoper prijaviteljico oz. prijavitelja sproži delodajalec, ali v drugih sodnih postopkih, ki potekajo v zvezi z njegovo prijavo, upravičena oz. upravičen do brezplačne pravne pomoči, če izkaže, da je pred povračilnim ukrepom podala oz. podal prijavo v skladu z ZZPri. Pristojni organ za brezplačno pravno pomoč prednostno obravnava prošnje, vložene po ZZPri.

O prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomočiodloča pristojni organ za brezplačno pravno pomoč tistega sodišča, na območju katerega ima prosilka oz. prosilec stalno ali začasno prebivališče oz. sedež, in sicer:

• okrožnega sodišča, v zadevah, za katere so pristojna sodišča s splošno pristojnostjo,
• delovnega in socialnega sodišča, v zadevah individualnih in kolektivnih delovnih sporov ter socialnih sporov,
• upravnega sodišča, v zadevah upravnih sporov in
• tistega od navedenih sodišč, v katerega pristojnost sodi zadeva ustavne pritožbe, pobuda za presojo ustavnosti in zakonitosti, spori pred mednarodnimi sodišči in izvensodno poravnavanje sporov.

Prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči vloži prosilka oz. prosilec pisno na obrazcu, dostopnem na spletni strani sodišča^[1], pri čemer je treba v opombah navesti, da gre za prošnjo po 23. členu ZZPri. Če prošnja ni vložena na predpisanem obrazcu, mora nujno vsebovati naslednje podatke:

• osebno ime, davčno številko, enotno matično številko občana (EMŠO), naslov stalnega ali začasnega prebivališča prosilke oz. prosilca;
• podatke o zadevi;
• navedbo oblike in obsega brezplačne pravne pomoči;
• navedbo, da gre za prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči po 23. členu ZZPri.

Prijaviteljica oz. prijavitelj mora ob vložitvi prošnje izkazati tudi, da je bil zaradi podane prijave deležna oz. deležen povračilnih ukrepov, in sicer s potrdilom o vložitvi prijave kršitve pred začetkom izvajanja povračilnega ukrepa oziroma s potrdilom Komisije za preprečevanje korupcije o upravičenosti do zaščite iz 18. člena ZZPri.

Prijaviteljica oz. prijavitelj je do brezplačne pravne pomoči upravičena oz. upravičen ne glede na določbe o materialnem položaju prosilke oz. prosilca ter tudi v kazenskih postopkih in odškodninskih sporih v zvezi z razžalitvami in podobnimi dejanji, ne glede na prvo in tretjo alinejo 8. člena ter prvi odstavek 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju: ZBPP). V zvezi z upravičenostjo do brezplačne pravne pomoči se torej ne upoštevajo naslednje določbe ZBPP:

• Prva in tretja alineja 8. člena ZBPP:

Brezplačna pravna pomoč po tem zakonu se ne dodeli v naslednjih zadevah:

• zaradi kaznivih dejanj razžalitve, obrekovanja, žaljive obdolžitve in opravljanja, razen če oškodovanec verjetno dokaže, da mu je bila zaradi storitve takih dejanj povzročena pravno priznana škoda;
• v odškodninskih sporih zaradi povrnitve nepremoženjske in premoženjske škode pri žalitvi časti in širjenju neresničnih trditev, razen če oškodovani upravičenec verjetno dokaže, da je to vplivalo na njegov materialni ali družbeni položaj.

• Prvi odstavek 24. člena ZBPP:

Pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči se kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, predvsem da:

• zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati, in
• je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena.

Nadomestilo za primer brezposelnosti:

Če je delodajalec prijaviteljici oz. prijavitelju odpovedal pogodbo o zaposlitvi in če prijaviteljica oz. prijavitelj uveljavlja sodno varstvo v skladu z ZZPri ter s potrdilom Komisije za preprečevanje korupcije iz drugega odstavka 20. člena ZZPri izkaže, da je upravičen do zaščite, lahko uveljavlja pravice iz zavarovanja za primer brezposelnosti v skladu z Zakonom o urejanju trga dela (v nadaljevanju: ZUTD), kot če bi ji oz. mu prenehala pogodba o zaposlitvi brez njene oz. njegove krivde. V skladu z zakonom morajo biti torej za uveljavljanje nadomestila za primer brezposelnosti kot podpornega ukrepa za zaščito prijaviteljice oz. prijavitelja izpolnjene naslednje predpostavke:

• delodajalec je prijaviteljici oz. prijavitelju odpovedal pogodbo o zaposlitvi;
• prijaviteljica oz. prijavitelj zaradi povračilnih ukrepov uveljavlja sodno varstvo v skladu z 22. členom ZZPri;
• prijaviteljica oz. prijavitelj je pridobil potrdilo Komisije za preprečevanje korupcije iz drugega odstavka 20. člena ZZPri o upravičenosti do zaščite.

To pomeni, da je prijaviteljica oz. prijavitelj ne glede na določbe ZUTD do nadomestila upravičen do pravnomočne odločitve sodišča v njeni oz. njegovi sodni zadevi. Prijaviteljica oz. prijavitelj uveljavlja pravico do denarnega nadomestila, če se prijavi v evidenco brezposelnih oseb z vlogo, ki jo vloži pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje v roku 30 dni od prenehanja pogodbe o zaposlitvi. Pri tem mora izrecno navesti, da denarno nadomestilo uveljavlja po določbah ZZPri, vlogi pa naj priloži potrebna dokazila (potrdilo o vložitvi tožbe in potrdilo Komisije za preprečevanje korupcije o upravičenosti do zaščite).

Ne glede na določbe ZUTD se prijaviteljici oz. prijavitelju, ki ni dosegel minimalnega obdobja zavarovanja za pridobitev pravice do denarnega nadomestila za brezposelnost (10 mesecev zavarovalne dobe oz. 6 mesecev, če je oseba mlajša od 30 let), pravica do denarnega nadomestila prizna v višini najnižjega zneska denarnega nadomestila, kot ga določa ZUTD. Če je bilo nadomestilo za primer brezposelnosti izplačano na podlagi tega člena, o čemer je prejemnica oz. prejemnik nadomestila dolžan obvestiti sodišče iz 22. člena tega zakona, sodišče v postopku iz 22. člena tega zakona odloči, da stranka, ki v postopku ni uspela, Zavodu RS za zaposlovanje vrne nadomestilo, izplačano do pravnomočne odločitve sodišča. Sodišče o pravnomočni odločitvi obvesti Zavod RS za zaposlovanje.

Za osnovo za odmero pravice do denarnega nadomestila ter višino, prenehanje in mirovanje denarnega nadomestila se uporablja sistemska ureditev po ZUTD, ki velja za vsa vprašanja v zvezi z denarnim nadomestilom, ki niso izrecno urejena v ZZPri.

Psihološka podpora:

Prijaviteljice oz. prijavitelji pogosto potrebujejo psihološko pomoč, ki lahko obsega celoten spekter ukrepov, od pogovora z zaupnico oz. zaupnikom oz. uradno osebo za zunanjo prijavo do psihiatrične obravnave s strani usposobljenih strokovnjakinj oz. strokovnjakov. Če prijaviteljica oz. prijavitelj zaradi povračilnih ukrepov potrebuje strokovno psihološko podporo, lahko Komisija za preprečevanje korupcije na njegovo pobudo, pobudo zaupnice oz. zaupnika ali uradne osebe za zunanjo prijavo predlaga njeno oz. njegovo obravnavo centru za duševno zdravje, kliničnopsihološki ambulanti ali psihiatrični ambulanti v mreži javne zdravstvene službe.

V okviru zdravstvene mreže delujejo psihiatrične ambulante, kliničnopsihološke ambulante in regionalni centri za duševno zdravje odraslih (CDZO), ki so opredeljeni v Resoluciji o nacionalnem programu duševnega zdravja 2018−2028. Ti vključujejo dve vrsti timov: tim za ambulantno obravnavo pokriva potrebe zgodnje obravnave duševnih motenj odraslih, starejših in oseb z odvisnostjo od alkohola, izvaja pa tudi triažo in konziliarno službo, ter tim za skupnostno psihiatrično obravnavo. V psihiatričnih ambulantah delujejo tako psihiatri, ki izvajajo psihiatrično zdravje, kot tudi psihologi in klinični psihologi, ki zagotavljajo tudi psihološko pomoč in podporo.

Seznam ponudnikov v javni mreži zdravstvenega varstva je dosegljiv na spletni strani NIJZ.

Psihološko podporo prijaviteljicam oz. prijaviteljem poleg javnega zdravstva zagotavljajo tudi zasebne ambulante in nevladne organizacije. Seznam je dostopen na naslednji povezavi.

Psihološko podporo in svetovanje lahko prijaviteljem nudijo tudi Centri za socialno delo v skladu s storitvijo, ki jo določa Zakon o socialnem varstvu (ZSV):