Novica

Ljubljana, 11. februar, 2024 - Vedrost, pozitivnost, prijaznost, toplost, zgovornost in humornost so pridevniki, s katerimi lahko opišemo Ljubljančanko precej drobne postave, vendar ne katerokoli. Ta prispevek je posvečen uspešni slovenski znanstvenici prof. dr. Aleksi Cimerman (1933 - 2017), diplomirani biologinji, univerzitetni profesorici in znanstveni svetnici, vodji raziskovalnega oddelka na Kemijskem inštitutu in vodji Mikrobiološke zbirke Kemijskega Inštituta

(Naslovna slika: Aleksa Cimerman leta 1983, fotodokumentacija Kemijskega inštituta).

Življenjska pot

Aleksa Cimerman, z dekliškim priimkom Inglič, se je rodila 26. aprila 1933 v Ljubljani in tu tudi živela. V predvojnem in vojnem času je obiskovala osnovno šolo pri Uršulinkah in po vojni Uršulinsko gimnazijo, ki so jo preimenovali v III. Državno gimnazijo. Po opravljeni maturi v letu 1952 se je vpisala na ljubljansko Prirodoslovno-matematično fakulteto, na Oddelek za biologijo. Tam je spoznala tudi svojega bodočega moža Franca.¹

V letu 1957 je Aleksa Cimerman-Inglič diplomirala iz botanike, naslov njene diplomske naloge o rastlini homulični kamnokreč se je glasil Oblikovno območje vrste Saxifraga sedoides L. s. l. v Vzhodno-apneniških Alpah.² Po uspešnem zagovoru diplomskega dela se je pridružila biokemično-mikrobiološki skupini dr. Marte Blinc na Kemijskem inštitutu Borisa Kidriča.³ V letu 1970, ko so nestabilne okoliščine ohromile delo inštituta zaradi obsežne reorganizacije financiranja in nejasnega položaja inštituta, je Aleksa Cimerman prevzela vodenje ene od novonastalih raziskovalnih skupin Biosinteza organskih kislin (sofinancirano s strani Tovarne organskih kislin - TOK, Ilirska Bistrica), hkrati sta vodenje novih oddelkov prevzeli tudi njeni kolegici Helena Sočič(Biosinteza LEK) in Ljubka Vitez(Tovarna hranil Kolinska) (Slika 2).^3,4

^{Slika 2: Ob odhodu Marte Blinc oktobra 1968 v pokoj: Aleksa Cimerman, neznana gospa, Marta Blinc, Helena Sočič, Ljubka Vitez in Elizabeta Pertot (fotodokumentacija Aleksa Cimerman)}

Na Biotehniški fakulteti v Ljubljani je doktorirala leta 1975, pod mentorstvom prof. dr. Vere Johanides s Tehnološke fakultete Univerze v Zagrebu (Tehnološki fakultet, Sveučilište u Zagrebu). Naslov njene doktorske disertacije je bil Diferenciacija mikroorganizmov, ki proizvajajo citronovo kislino.² Leta 1985 je na Biotehniški fakulteti pridobila naziv redne profesorice.¹Laboratoriju za biotehnologijo in industrijsko mikologijo na Kemijskem inštitutu, kjer je začela svojo raziskovalno pot kot asistentka in jo sklenila kot znanstvena svetnica (1995), je ostala zvesta vse do upokojitve 9. 5. 1997.^3,5Zaradi bolezni je 24. decembra 2017 umrla v Ljubljani, v starosti 84 let. Po upokojitvi prof. dr. Alekse Cimerman so vodenje oddelka za nekaj časa prevzeli dr. Matic Legiša in dr. Peter Venturini ter dr. Janko Žmitek kot vršilca dolžnosti, od leta 2002 dr. Roman Jerala (sedaj Odsek za sintezno biologijo in imunologijo).³

Prof. dr. Aleksa Cimerman ni bila le uspešna znanstvenica, profesorica in vodja raziskovalnega dela na Kemijskem inštitutu, predvsem je bila ženska, ki je kljub temu, da jo je življenje preizkušalo, ohranila vedrino in pozitivnost. Še pred svojim štiridesetim letom je namreč izgubila moža in ostala je sama s tremi sinovi. Nato je izgubila še najstarejšega sina, študenta prvega letnika medicine. Kljub vsemu je živela in delala dalje, veliko utehe je našla v veri. Ohranjala je nasmeh na obrazu in prijazne besede na ustnicah ter iskala izpolnitev v majhnih stvareh.¹

»Prof. dr. Cimerman Aleksa bo vsem, ki smo imeli srečo, da smo jo poznali, ostala v spominu kot izjemno topla in prijazna oseba, ki ni nikoli sodila drugih in o njih mislila slabo, vseskozi je ohranjala toplino in prijaznost. Tudi v trenutkih največje stiske. Z zgovornostjo in humorjem nam je približevala svet, v katerem se vse dobro konča in v katerem je zlo vedno premagano,« je po njeni smrti zapisala prof. dr. Nina Gunde – Cimerman.¹

Raziskovalno delo

Na Kemijskem inštitutu Boris Kidrič v Ljubljani se je Aleksa Cimerman zaposlila leta 1958, kjer se je posvečala raziskavam v industrijski mikrobiologiji, predvsem mikologiji, področju, ki je bilo takrat tudi v tujini še v povojih, konec 70-tih let pa je doživelo pravi razcvet.⁵ Njeno znanstveno delo se je mnogo let osredotočalo na proizvodnjo citronske kisline z nitasto glivo Asperillus niger. Skupaj s sodelavci je proučevala njene morfološke in fiziološke značilnosti ter rezultate raziskav, objavljala v mednarodnih revijah in o njih redno poročala na domačih in mednarodnih srečanjih (Slika 3). Veliko se je ukvarjala tudi s strokovnim delom, v sodelovanju s slovensko industrijo, vedno na področju gliv. Sama ali v soavtorstvu je v domačih in tujih revijah s področja biologije, kemijske tehnologije, botanike, inženirstva, tehnologije, biotehnologije, kemije oziroma naravoslovnih ved objavila okoli 70 raznih člankov, od izvirnih znanstvenih, strokovnih, preglednih do poljudnih ter samostojnih znanstvenih sestavkov ali poglavij v monografski publikaciji.² Naj omenim, da je v 60-ih že pridobivanje in branje prispevkov, kaj šele njihovo objavljanje, potekalo precej drugače, kot lahko to storimo danes le z nekaj kliki. Na primer, v celi Jugoslaviji so imeli edino mednarodno revijo, ki je bila posvečena področju mikrobiologije oziroma mikologije, Journal of applied Microbiology, naročeno samo v Novem Sadu.⁵

^{Slika 3: Predavanje Alekse Cimerman ob 80-letnici dr. Marte Blinc oktobra 1984 (fotodokumentacija Aleksa Cimerman)}

Na začetku, v 60-tih letih, je Aleksa Cimerman raziskovala submerzne fermentacijske postopke za proizvodnjo različnih proizvodov, kot so citronska kislina, riboflavin in vitamin B12, tetraciklinski antibiotiki in propionska kislina…^1,5 Med drugim so sodelovali s Tovarno organskih kislin (TOK), Ilirska Bistrica in Tovarno zdravil Krka, Novo Mesto ter Pivovarno Laško. Uvedla je prvo čisto kulturo kvasovk v pivovarstvu v Sloveniji in razvila postopek za proizvodnjo aktivnega suhega pekovskega kvasa ter tudi postopek za proizvodnjo gob šampinjonov.^1,5 Sodelovala je pri razvoju metod za določanje vitaminov z mikroorganizmi in pri raziskavah protimikrobne zaščite premaznih sredstev.⁵

Kasneje se je, kot vodja Oddelka za biotehnologijo in industrijsko mikologijo, ukvarjala s fermentacijskimi procesi za pridobivanje zanimivih metabolitov gliv z mikrobiološkega, biokemijskega in inženirsko-tehnološkega vidika; vedno so bile predmet raziskav glive (Slika 4, Slika 5).⁵ Uporabo gliv je razširila na predelavo odpadnih snovi v proteinsko krmo, za pridobivanje glivnih encimov in inhibitorja biosinteze holesterola (HMG-CoA reduktaza).⁵

^{Slika 4: Raziskovalna skupina Alekse Cimerman v 80-letih v kletnih prostorih dvoriščne stavbe ob Langusovi ulici: Jožica Friedrich, Lidija Pavlovič, Katarina Jernejc, Aleksa Cimerman, zadaj skrita Cirila Colnar, za njo Marin Berovič, Irena Škraba, Darija Oven, Cvetka Kovač in Matic Legiša (fotodokumentacija Aleksa Cimerman).}

Inovativne postopke je Aleksa Cimerman skupaj s sodelavci in sodelavkami zaščitila v obliki treh patentov in patentne prijave pri jugoslovanskem Zveznem zavodu za patente in Uradu Republike Slovenije za intelektualno lastnino, to so: Postopek za proizvodnjo mikrobiološkega sirišča s submerzno aerobno fermentacijo (1985), Postopek za biotehnološko pripravo lovastatina in/ali mevinolinske kisline (1994), Postopek za proizvodnjo lovastatina z glivo Aspergillus terreus (1995) in Postopek za submerzno biosintezo citronske kisline z glivo Aspergillus niger na substratu iz melase sladkorne pese (1998).²

^{Slika 5: Raziskovalna skupina Alekse Cimerman junija 1994 v prostorih prizidka Kemijskega inštituta. Sedijo: Katarina Jernejc, Aleksa Cimerman, Jožica Friedrich in Nadja Novak. Stojijo: Bernarda Strgar, Samo Gerdin, Irena Škraba, Darija Oven, Mateja Žužek, Matic Legiša, Majda Gradišnik-Grapulin, Diana Pokorny, Julija Blatnik in Damjana Koren. Nina Gunde-Cimerman in Marin Berovič sta bila odsotna (fotodokumentacija Aleksa Cimerman).}

Sposobnost omikanega komuniciranja in dobro znanje tujih jezikov sta Aleksi Cimerman že v 80-tih letih omogočila vodenje mednarodnih projektov, kar je bila takrat v Sloveniji precejšnja redkost, in sicer dveh ameriških projektov: za Ministrstvo za kmetijstvo Združenih držav Amerike (United States Department of Agriculture, USDA) in za Nacionalno znanstveno fundacijo (National Science Foundation, NSF) ter evropskega projekta za Mednarodno agencijo za atomsko energijo (International Atomic Energy Agency, IAEA).^1,5

Vzpostavila je tudi dolgoletno sodelovanje z raziskovalkami in raziskovalci z različnih akademskih inštitucij, predvsem s Prehrambeno-tehnološke fakultete Univerze v Zagrebu (Prehrambeno-tehnološki fakultet, Sveučilište u Zagrebu) in z raziskovalnega Inštituta za biotehnologijo in bioprocesno tehniko s Tehniške univerze v Gradcu iz Avstrije (Institut für Biotechnologie und Bioprozeßtechnik, Technische Universität Graz), kakor tudi s škotsko Univerzo Strathclyde iz Glasgova (The University of Strathclyde, Glasgow, Scotland).⁵ Zaradi tega sodelovanja je prof. dr. Vera Johanides iz Zagreba prejela naziv častne članice Kemijskega inštituta v letu 1986, prof. dr. Robert Lafferty in prof. dr. Walter Steiner iz Gradca pa sta naziv prejela v letu 1994 (Slika 6).⁷

^{Slika 6: Robert Lafferty in Walter Steiner iz Graza sta postala častna člana Kemijskega inštituta. Slikano ob podelitvi leta 1995, kjer so poleg Alekse Cimerman še Robert Lafferty, Radovan Komel, Walter Steiner, Dušan Hadži in Stanislav Radovan Pejovnik (fotodokumentacija Kemijskega inštituta).}

Prof. dr. Aleksa Cimerman je imela rada ljudi in rada je poučevala, zato je tekom celotne kariere sodelovala z Univerzo v Ljubljani. Na Biotehniški fakulteti in na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo je predavala industrijsko mikrobiologijo, kasneje tudi splošno mikrobiologijo in sistematiko gliv.⁵ Kot odlična pedagoginja je študentke in študente znala navdušiti tudi za laboratorijsko delo, saj je kot mentorica ali somentorica sodelovala pri nastanku skupno sedmih doktorskih del (Matic Legiša, Jožefa Friedrich, Mojmir Wondra, Majda Gradišnik-Grapulin in Mateja Žužek), 10 magistrskih in 27 diplomskih delih.² Po uvedbi slovenskega državnega programa 2000 doktorjev znanosti do leta 2000 je mentorirala nekaj mladih raziskovalk in raziskovalcev, za magisterij Cirilo Colnar (Mikeln) in Daria Mamiloviča, za doktorat Mojco Benčina ter Nino Gunde-Cimerman; Diana (Pavlič) Pokorny je doktorsko tezo kasneje zagovarjala na Univerzi v Gradcu.^2,8 Dve izmed njenih študentk, Mojca Benčina in Diana (Pavlič) Pokorny, sta bili nagrajeni s Krkino nagrado.²

Mikrobiološka zbirka in kvasovka Pichia labacensis

Pomemben del njene znanstvene dejavnosti je predstavljalo vodenje mikrobiološke zbirke, ki jo je leta 1945 ustanovila dr. Marta Blinc⁵. Aleksa Cimerman se je pričetka dela z zbirko spominjala takole: »Od vsega začetka sem morala skrbeti tudi za mikrobiološko zbirko, česar sem se lotila z velikim veseljem in elanom.« Zbirko je širila z novimi kulturami, ki so jih bodisi izolirali doma bodisi pridobili iz tujine. V čast mesta Ljubljane je poimenovala novo vrsto kvasovke, ki jo je osamila iz odpadkov tovarne celuloze in papirja v Goričanah - Pichia labacensis(Cimerman et Kockova-Kratochvilova, teleomorph, 1984) (Slika 7).⁹

^{Slika 7: Povzetek članka, ki opisuje novo vrsto kvasovke Pichia labacensis (Cimerman et Kockova-Kratochvilova, teleomorph, 1984). 9}

V tistem času je Mikrobiološka zbirka Kemijskega Inštituta Boris Kidrič (MZKI) postala prva slovenska zbirka v okviru Evropskega združenja za mikrobiološke zbirke (European Culture Collections' Organisation, ECCO) in Svetovne zveze zbirk (World Federation for Culture Collections, WFCC) (Slika 8). Članstvo MZKI v ECCO je Aleksa Cimerman proslavila z organiziranjem srečanja združenja ECCO v Gozdu Martuljku v letu 1995.^1,2 Tudi sama sem si v zbirki izbrala eno izmed vrst Trichoderma za svoje prve poskuse izločanja tujih proteinov iz nitastih gliv. Leta 2008 je ta nastarejša slovenska mikrobiološka zbirka znatno omejila obseg delovanja. Večino izolatov je prevzela Mikrobiološka zbirka Ex, ki deluje v okviru Infrastrukturnega centraMycosmo in sodi med infrastrukturne centre Biotehniške fakultete v okviru Mreže raziskovalnih infrastrukturnih centrov Univerze v Ljubljani.¹⁰

^{Slika 8: Otvoritev Mikrobiološke zbirke Kemijskega Inštituta (MZKI) leta 1993. Poleg vodje zbirke Alekse Cimerman so na sliki tudi predsednik Slovenske znanstvene fundacije Edvard Kobal, ustanoviteljica zbirke Marta Blinc in tedanji direktor Stanislav Radovan Pejovnik (fotodokumentacija Aleksa Cimerman).}

Slovensko mikrobiološko društvo

Svojo pripadnost stroki in družabnost je Aleksa Cimerman udejanjala tudi v Slovenskem mikrobiološkem društvu (SMD). Najprej se je včlanila v Jugoslovansko mikrobiološko društvo. Od leta 1958 dalje je društvo imelo Sekcijo LR Slovenije, ki je 1963 postala samostojno društvo SMD. Aleksa Cimerman je društvo SMD, ki deluje še danes, vodila v letih od 1980 – 1981 in 1989 do 1992 ter vodenje upravnega odbora od 1996 - 1999.^1,11 Spomnim se, kako smo si v maju 1997 ogledali Inštitut za pivovarstvo in hmeljarstvo ter vrt zdravilnih in dišavnih rastlin v Žalcu in rimsko nekropolo v Šempetru. Junija istega leta smo se odpravili še na zelo zanimivo strokovno ekskurzijo Po poteh Louisa Pasteurja v Francijo. Obiskali smo Pasteurjev inštitut in njegov grob v Parizu, njegov rojstni kraj Dole, hišo, kjer je živel v Arboisu in Univerzo v Besançonu, kjer je nekaj časa študiral.¹¹

Slovenski mikrobiološki in Botanični terminološki slovar

Od leta 1962 dalje je bila Aleksa Cimerman članica Mikrobiološke terminološke komisije pri društvu SMD in je sodelovala pri izdaji Slovenskega mikrobiološkega slovarja v letu 1994. Društvo SMD ji je leta 1996 v zahvalo za sodelovanje podelilo Plenčičevo priznanje, nagrado, poimenovano po zdravniku slovenskega rodu Marku Antonu Plenčiču (1705-1786).^1,11 Mikrobiološki slovar so kasneje izdali še v dopolnjenih izdajah (tretjo leta 2013) in ga vključili v elektronsko zbirko Termania. V letu 2022 je obsegal 4812 gesel s področja imunologije in mikrobiologije.¹² Delovanje v terminološki komisiji društva SMD jo je vodilo k članstvu v Botanični terminološki komisiji pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti (SAZU), v kateri je prevzela področje terminologije gliv. Prva tiskana izdaja Botaničnega terminološkega slovarja je izšla v letu 2011 in elektronska v letu 2013. Drugo, dopolnjeno in pregledano izdajo so objavili le kot e-knjigo na portalu Terminologišče v letu 2023 in pokriva 6869 terminov iz botanike v njenem tradicionalnem pomenu, vključujoč tudi mikologijo, cianobakterije in simbiontske lišaje.¹³

Pomembne nagrade za raziskovalno delo

Poleg Plenčičevega priznanja, ki sodi med najvišja slovenska odličja in priznanja za dosežke v mikrobiologiji, so Aleksi Cimerman podelili še dve nagradi: na področju biotehniških in medicinskih ved je prejela Nagrado Sklada Borisa Kidriča in Nagrado za iznajdbe in tehnične izboljšave.

V letu 1983 je dr. Aleksa Cimerman prejela Nagrado Sklada Borisa Kidriča za biološke, biokemijske in biotehnološke raziskave glive Aspergillus niger skupaj s sodelavci in sodelavkami: Marinom Berovičem, Jožico Friedrich, Katarino Jernejc, Maticem Legišo, Cvetko Kovač in Antonom Perdihom.¹⁴ Iz utemeljitve Nagrade Sklada Borisa Kidriča, ki so jo podeljevali za pomembna znanstvena dela objavljena v preteklem letu izhaja: »Skupina se je lotila poglobljenih raziskav glive Aspergillus niger, njene morfologije, fiziologije, biokemije in biotehnologije. Poseben poudarek je na proizvodu citronske kisline kot rezultatu lastnega raziskovalnega dela. Tovrstni rezultati so po svetu skrbno varovana tajnost posameznih proizvajalcev. V raziskavah so podane lastne rešitve in konkretni predlogi. Skupina se je v raziskavah usmerila tudi na izkoriščanje in predelavo odpadnih voda, tropin in drugih odpadkov. S temi raziskavami so nakazane smeri, kako reševati ekološke probleme, in možnosti za uporabo odpadkov. Za zdaj so rešitve le laboratorijske. Vsa raziskovanja so bazičnega in aplikativnega pomena, saj prinašajo tehnične in ekonomske učinke na raziskanem področju.«¹⁴

Leta 1990 je prof. dr. Aleksa Cimerman za izum postopka za proizvodnjo mikrobiološkega sirišča glivnega izvora s submerzno fermentacijo prejela še Nagrado za iznajdbe in tehnične izboljšave skupaj z Jožico Friedrich, Nino Gunde Cimerman, Branislavom Filipovičem, Pavico Hajko, Miroslavom Pokornyjem, Janezom Bernikom in Jožetom Repšetom.¹⁵ V utemeljitvi te nagrade lahko preberemo: »Gre za nov postopek pri proizvodnji mikrobiološkega sirišča z aerobno fermentacijo. Z mutacijami glive Rhizomucor miehei je avtorjem uspelo izboljšati encimsko aktivnost glive, z optimizacijo pogojev rasti pa so pridobili v filtratu encim z ustreznimi lastnostmi. Izum omogoča uvajanje nove proizvodnje preparata, ki so ga jugoslovanske sirarne do sedaj uvažale in to približno polovico potrebne količine. Glede na dejstvo, da so domači preparati sirišča proizvedeni iz želodčkov mladih telet oziroma prašičev (zakol teh je v razvitem svetu prepovedan) pomeni renicim moderen nadomestek z visoko specifično koagulativno in nizko nespecifično proteolitično aktivnostjo. Po svetu na veliko proizvajajo ustrezne mikrobne preparate za sirjenje mleka. Proizvodnja renicima ne zahteva uvoženih surovin, marveč domače sekundarne surovine, katerih cena znaša okrog 30 % prodajne cene.«¹⁵

Nekaj ankdot iz življenja in dela

Zgodnji spomin

»Nekega dne, v petdesetih letih, sva šla z očetom na sprehod proti Trnovem. Klepetala sva o vsem mogočem, predvsem o mojem zaključku šolanja na gimnaziji. Ko sva prišla do kopališča Kolezija, sva se ustavila, oče se je oziral okrog in rekel: 'Tu je še toliko lepih prostorov, tu bo gotovo kmalu stala kakšna imenitna zgradba.' Kako sem si zapomnila te besede! Čez nekaj let je na tem mestu res zrasel Kemijski inštitut, ki mi je bil skoraj štiridest let kakor drugi dom, kjer sem delala z velikim veseljem in ki mi je dajal kruh za mojo družino,« se je preroških besed svojega očeta spominjala Aleksa Cimerman.

Začetki službovanja

Prihod v zgradbo Kemijskega inštituta se je Aleksi Cimerman močno vtisnil v spomin: »Službo na Kemijskem inštitutu sem nastopila 11. marca 1958, po neuspeli prvi zaposlitvi in izgubi dela po treh dneh zaradi 'moralne neprimernosti', z velikim pričakovanjem in veseljem. Ko sem prestopila prag častitljive, tedaj še nove zgradbe, z mogočno avlo in stopniščem, vse iz sivega marmorja in pokrito s pravimi rdečimi kokosovimi preprogami, mi je srce bílo v pričakovanju in spoštovanju. Tudi vsi hodniki po oddelkih so bili pokriti z rdečimi tepihi, na vsakem hodniku je bila klubska garnitura s foteljema in nikjer ni bilo nobene aparature, ki smo jih kasneje zaradi stiske s prostorom natrpali po hodnikih.«

Šefinja dr. Marta Blinc

»Moja šefinja, dr. Marta Blinc me je sprejela prijazno, dostojanstveno (Slika 9). Prva naloga, ki mi jo je dodelila, je bilo ugotavljanje mikrobiološke okuženosti z obsevanjem konzervirane hrane,«je sprejem pri svoji šefinji opisala Aleksa Cimerman. »Kar je dr. Blinc zahtevala od nas, in bila je stroga šefinja, je delala tudi sama. Bila je neverjetno delovna in neizprosna do sebe.«

^{Slika 9: Skupina dr. Marte Blinc januarja 1960. Spredaj: neznan gospod, Marta Blinc in Aleksa Cimerman; Stojijo: Anica Petrič, neznana, Marija Hočevar, Slavka Turk, Elizabeta Pertot, Ljubka Vitez in neznana gospa (fotodokumentacija Aleksa Cimerman).}

Direktor Kemijskega inštituta prof. dr. Samec in jopica

»Profesor Samec je bil tedaj, ko sem ga spoznala že star gospod, avtoriteta avstro-ogrske šole, direktor inštituta, po svetu znan kemik, strokovnjak za škrob. Ko sem prišla na inštitut, sem se morala javiti tudi pri njem. Bila sem kar malo vznemirjena in sem nervozno stiskala k sebi polivinilasto torbico. Na moj pozdrav mi je rekel: 'No sedite, pa tisto torbico odložite, da se bova lahko pogovarjala.' In potem je pogovor stekel,« je o prvem srečanju s tedanjim direktorjem Kemijskega inštituta prof. dr. Maksom Samcem zapisala Aleksa Cimerman.

Nato je nadaljevala: »Večkrat je hodil k nam na oddelek gledat svoje škrobne vzorce pod mikroskop. Pripravljala sem mu preparate in večkrat sva klepetala. Nekega dne sem bila sama na oddelku, sedla sem za delovni pult v laboratoriju in zdelo se mi je, da si lahko privoščim malo pletenja. Delala sem jopico za svojega dojenčka, jopico z večbarvnim norveškim vzorcem. Nenadoma se odpro vrata in vstopi profesor. Pletenje mi je padlo iz rok in skočila sem okrog delovne mize, da bi mu pripravila vzorec. Izpod mize pa so se nama pod noge pritrkljali svetlo modri, beli in roza klobčiči volne. Mene je skoraj zadela kap, z nogo sem diskretno brcnila nesrečne klobke pod mizo, profesor pa se je naredil, kakor da ni nič videl in mirno sva pogledala njegove vzorce.«

Naj prispevek zaključim s sklepnimi besedami dr. Jožice Friedrich: »Prof. Aleksa Cimerman je s svojimi številnimi talenti, s svojo predanostjo stroki in smislom za mednarodno sodelovanje utrla pot mlajšim kolegom (in kolegicam), za kar smo ji zelo hvaležni. Njeni sodelavci (in sodelavke) cenimo njeno izjemno splošno izobraženost, zlasti pa njeno širino duha in čut za sočloveka.«

Viri

1. Nina Gunde – Cimerman. SMD:Naši nekdanji člani, Aleksa Cimerman,http://www.smd.si/nasi-nekdanji-clani/ (dostop: 23. 8. 2018)
2. Osebne bibliografije: dr. Aleksa Cimerman [01033] https://bib.cobiss.net/bibliographies/si/webBiblio/bib201_20240116_124538_01033.html (dostop: 16. 1. 2024)
3. Letna poročila Kemijskega Inštituta
4. Nada Kraševec. Helena Sočič – Farmacevtka, ki je krojila razvoj slovenske farmacevtske biotehnologije, https://www.ki.si/novica/helena-socic-farmacevtka-ki-je-krojila-razvoj-slovenske-farmacevtske-bio-tehnologije/ (dostop: 16. 1. 2023)
5. Friedrich, Jožica, Prof. dr. Aleksa Cimerman, 70-letnica. Delo, Znanost : štirinajstdnevna znanstvena priloga časnika Delo. 30. jun. 2003, leto 45, št. 148, str. 14 [COBISS.SI-ID 2866970]
6. Nataša Jager Radin. Dr. Marta Blinc, prva vidnejša raziskovalka Kemijskega inštituta, https://arhiv.ki.si/index.php?id=120&tx_ttnews%5Btt_news%5D=3886&cHash=0c6c62df254e0f32131a0ba52f874489 (dostop: 23. januar 2023)
7. Častni člani Kemijskega inštitutahttps://www.ki.si/o-institutu/nagrade-in-priznanja/castni-clani/ (19. 1. 2024)
8. Več kot 30 let programa Mladi raziskovalcihttps://www.arrs.si/sl/analize/publ/inc/ARRS_MR30_zbornik.pdf (dostop: 16. 1. 2024)
9. Cimerman A, Kockova-Kratochvilova A. Pichia labacensis, Allg. Mikrobiol. 24: 219-222, 1984 in https://www.atcc.org/products/60432 (dostop: 16. 1. 2024)
10. Infrastrukturni center Mycosmo https://www.bf.uni-lj.si/sl/raziskave/infrastrukturni-centri/105/ic-mycosmo (odtop 19. 1. 2024)
11. Aleksa Cimerman. O društvu SMD, zgodovina, http://www.smd.si/o-drustvu/zgodovina/, (dostop: 16. 1. 2024)
12. Mikrobiološki slovar, Slovensko mikrobiološko društvo, https://www.termania.net/slovarji/96/mikrobioloski-slovar (dostop 19. 1. 2024)
13. Botanični terminološki slovar (2., dopolnjena in pregledana izdaja) 2023 https://isjfr.zrc-sazu.si/sl/terminologisce/slovarji/botanicni/iskalnik  (dostop 30. 1. 2024)
14. Poročilo o delu za leto 1983. Raziskovalna skupnost Slovenije, Posebne raziskovalne skupnosti, Občinske raziskovalne skupnosti, https://www.arrs.si/sl/finan/letpor/inc/rss-porocilo-1983.pdf (dostop: 16. 1. 2024)
15. Poročilo o delu za leto 1990. Republika Slovenija, Republiški sekretariat za raziskovalno dejavnost in tehnologijo, https://www.arrs.si/sl/finan/letpor/inc/rsrdt-porocilo-1990.pdf (dostop: 16. 1. 2024)
16. Kemijski inštitut, Širimo meje znanosti, ur. Jure Zupan, Gregor Anderluh. Ljubljana: Kemijski inštitut, 2016

Pisanje o pomembnih raziskovalkah, ki so krojile delovanje Kemijskega inštituta, je vzpodbudilo raziskovanje zgodovine, predstavljeno v publikaciji Širimo meje znanosti, ki je pospremila 70-letnico ustanove.¹⁶ Najlepše se zahvaljujem nekdanji sodelavki, raziskovalki Jožici Friedrich za vso ustrežljivost pri zbiranju informacij o njenem življenju in delu ter knjižničarki Kemijskega inštituta Lili Grah za vso pomoč pri iskanju gradiva.

Zapisala Nada Kraševec, 8. 2. 2024