Direktor Kemijskega inštituta v DZ predstavil stališča o pomenu znanosti za gospodarski in družbeni razvoj Slovenije
V Državnem zboru RS je danes potekala javna predstavitev mnenj o pomenu znanosti, raziskav in inovacij za družbeni in gospodarski razvoj Slovenije, na kateri je stališča Kemijskega inštituta predstavil tudi direktor prof. dr. Gregor Anderluh.
Glavni namen javne predstavitve je bil pridobiti mnenja in stališča strokovne in širše javnosti glede navedenih področij. Ta stališča naj bi namreč služila kot podlaga za pripravo Predloga zakona o znanstveno raziskovalni dejavnosti.

Odbor DZ za izobraževanje, znanost, šport in mladino je z organizacijo te javne predstavitve skušal pridobit predvsem odgovore na naslednja vprašanja:
1. Kako zagotoviti ustrezno avtonomijo raziskovanja in avtonomijo raziskovalnih organizacij – med avtonomijo in odgovornostjo?
2. Kakšen je posreden in neposreden vpliv raziskav na konkurenčnost gospodarstva ter družbeni razvoj
3. Kako zagotoviti ustrezna sredstva za raziskovanje in v katera področja usmerjati dodatna sredstva?
4. Kako doseči ustrezno upravljanje sistema raziskav in inovacij ter javnih raziskovalnih organizacij?
5. Uvedba ključnih kazalcev uspešnosti v povezavi z institucionalnim financiranjem oz. relacija do programskega financiranja?
6. Uporaba tujega jezika v raziskovalnem procesu in prijavah na instrumente financiranja?
7. Internacionalizacija – kako opolnomočiti raziskovalne institucije za intenzivno internacionalizacijo?
8. Razmerje med znanostjo/raziskavami in inovacijami ter potreben institucionalni dizajn za implementacijo politik – kako zagotoviti ustrezno sodelovanje raziskav in industrije?

V nadaljevanju v celoti objavljamo prispevek k razpravi, ki ga je v DZ javno predstavil direktor prof. dr. Gregor Anderluh:
Ob splošno prepoznanih potrebah po povečanju sredstev za področje znanosti upravičeno pričakujemo ustrezna povišanja, a hkrati tudi ambiciozne in moderne rešitve na področju zakonodaje in nove mehanizme podpore znanosti, ki bodo omogočile nadaljnji razvoj področja znanosti in inovacij in bodo zagotavljale čim višje učinke odlične znanosti pri ustvarjanju novega znanja, vzgoji mladih strokovnjakov in razvoja modernega gospodarstva v Sloveniji. Ocenjujemo, da je zdaj odlična priložnost za vzpostavitev sodobnega znanstveno-raziskovalnega in inovacijskega sistema in nove Raziskovalno inovacijske strategije Slovenije, ki se bo v kratkem morala pričeti oblikovati za obdobje po letu 2020. Prav tako bom morali pričeti razmišljati o mehanizmih podpore odlični znanosti in jih vzpostaviti na dolgi rok. Zato zelo pozdravljamo pobudo o javni razpravi o znanstveno-raziskovalnem in inovacijskem sistemu v Sloveniji, ki jo danes organizira Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. Tukaj se omejujemo na nekatere vidike evalvacije EU glede internacionalizacije znanosti in sodelovanja znanosti in gospodarstva in katera načela bi morali še posebej zasledovati z novo zakonodajo in drugimi izvedenimi akti na npr. ravni Agencije za raziskovalno dejavnost.

Evalvacija EU dobro oriše zgodovinsko spreminjanje okvira, znotraj katerega delujejo znanost in inovacije in tudi trenutna umeščenost na ravni ministrstev ni najbolj optimalna. Za učinkovit razvoj dobrega znanstveno-raziskovalno-inovacijskega sistema je potrebna čim boljša povezanost različnih sektorjev, zato zagovarjamo enotno ministrstvo za znanost, visoko šolstvo in tehnologijo, ki naj se po možnosti vzpostavi v prihodnosti. Področje znanosti in inovacij je izjemno občutljivo in zahteva rešitve, ki omogočajo dolgoročno stabilnost neodvisno od političnih razmer. Dober zakon in učinkovita strategija je zato ključnega pomena za dolgoročni razvoj tega področja v prihodnje. Za raziskovalni sektor so nujne rešitve, ki bodo naredile sistem bolj atraktiven za raziskovalce in bodo izboljšale internacionalizacijo. Učinkovit znanstveno-raziskovalni sistem zato ne bo odvisen samo od resornega ministrstva, temveč bo deležen tudi ustrezne pozornosti drugih ministrstev npr. glede zaposlovanja, davčne politike, nagrajevanja najbolj uspešnih raziskovalcev, itn. Pozdravljamo rešitve v povezavi z obveznostjo raziskovalcev in dodatnim nagrajevanjem in podpiramo še bolj ambiciozne rešitve, kot je npr. izvzetje raziskovalcev iz sistema javnih uslužbencev. Možnost posebnega nagrajevanja bi bilo smiselno uvesti tudi za druge zaposlene na JRO, ne le raziskovalce. V prijavah na EU in druge projekte namreč poleg raziskovalcev sodeluje tudi strokovno osebje, ki prav tako prispeva delež k uspehu projekta, zato je smiselno, da ima enako možnost nagrajevanja.
Prav tako bi se moralo znanosti in inovacijam nameniti več pozornosti v okviru evropskih strukturnih skladov. Intenzivna vlaganja v znanstveno infrastrukturo in opremo, ki so bila tudi drugod v Evropi praviloma financirana s temi sredstvi, so nujno potrebna in po naši oceni ena od največjih pomanjkljivosti slovenskega znanstvenega prostora. Nekatere primerljive države EU13, npr. Češka in Poljska, so temu namenile veliko več sredstev in pozornosti. V nakupe večje raziskovalne opreme je treba vlagati sistemsko in dolgoročno. Zdaj smo namreč inštitucije prepuščene sami sebi in takšne nakupe izvajamo s pomočjo lastnih sredstev s trga in presežki preteklih let, kar pa je na dolgi rok seveda nevzdržno in ne omogoča ambicioznih projektov. Vprašanje infrastrukture in raziskovalne opreme je zato za nadaljnji razvoj slovenske znanosti izjemno pomembno in mu bo potrebno vsako leto nameniti ustrezno pozornost in sredstva, po možnosti tudi nacionalna.

Takoj na začetku evalvacija EU dobro naslavlja problem avtonomnosti akademskih inštitucij, predvsem univerz. A javni raziskovalni zavodi prav tako potrebujejo večjo avtonomijo, saj so zaradi večjega deleža prihodkov na račun kompetitivnega financiranja raziskovalne skupine na inštitutih veliko bolj izpostavljene fluktuacijam kot univerzitetne (npr. priporočili 1 in 2 evalvacije EU). Za najbolj optimalno delovanje in upravljanje inštitucij je v mednarodnem znanstvenem sistemu, ki je izjemno dinamičen, potrebno učinkovito upravljanje, ki pa v trenutnih razmerah ni možno. Zelo podpiramo čim višjo avtonomnost javnih raziskovalnih zavodov, ki naj tako kot univerze, po možnosti postanejo v celoti samostojne pravne osebe. Zlasti se izkazuje potreba po avtonomnosti na naslednjih področjih:
- pri npr. oblikovanju razvojne politike ter pri sprejemanju strokovnih in poslovnih odločitev,
- možnost uvajanja novih, perspektivnih raziskovalnih področij,
- možnost uvajanja interdisciplinarnih timov, ki bi se usmerjali v iskanje sinergije najboljših že delujočih skupin na posameznem JRO,
- možnost uvajanja mladih skupin,
- samostojno odločanje o nakupu raziskovalne opreme za že delujoče programe in projekte,
- ustanavljanje podjetij in zavodov brez potrebe po soglasju vlade oziroma vnaprej določeni pogoji za izdajo soglasja vlade in možnost vlade, da odreče soglasje le, če določeni zakonski pogoji ne bi bili izpolnjeni,
- avtonomija v razpolaganju s premoženjem javnih raziskovalnih zavodov, itn.
Za razvoj znanstvenega prostora in znanosti moramo postaviti v ospredje odličnost. S tem so povezane tudi evalvacije, ki naj to odličnost odkrijejo in jo nagradijo. Učinkovite evalvacije projektov, programov in inštitucij bi morale biti vgrajene v znanstveno-raziskovalni sistem saj zagotavljajo osnovo za napredek znanstveno-raziskovalnega prostora. Evalvacije naj bodo transparentne, neodvisne in mednarodne. Za napredek znanosti v Sloveniji je to eno od ključnih področij, ki jim trenutno ne namenjamo dovolj pozornosti. Kemijski inštitut je na lastno pobudo v letu 2016 izvedel evalvacijo delovanja odsekov in inštituta kot celote. Vsi postopki so trajali leto in tri mesece, zahtevali pa so tudi znatna finančna sredstva. Na podlagi neodvisne evalvacije, ki so jo izvedli tuji vrhunski znanstveniki s področij delovanja Kemijskega inštituta, smo že uvedli številne organizacijske in tudi vsebinske spremembe, ki že kažejo pozitivne učinke. Takšne evalvacije torej zahtevajo čas in zadostna finančna sredstva, zato se naj temu nameni ustrezna pozornost, Javna agencija za raziskovalno dejavnost pa okrepi, da bo ta ključni del sistema čimbolj učinkovit in transparenten. Zelo podpiramo institucionalno financiranje, ki bo predstavljalo novost v znanstveno-raziskovalnem prostoru in omogočilo akademskim inštitucijam ustrezen razvoj in fleksibilnost. Institucionalno financiranje, pa tudi drugi projekti in financiranje, naj temeljijo na odličnosti in uspešnosti in za to naj se, kot predlaga evalvacija EU, definirajo kazalniki uspešnosti na podlagi katerih se bo usmerjalo financiranje.

Evalvacija EU dobro naslavlja tudi nekatere druge probleme s katerimi se soočamo v znanstveno-raziskovalnem prostoru in priporočila se zagotovo na ustrezen način vključijo v trenutni znanstveno raziskovalni sistem. Npr. vzpodbude za sodelovanje z gospodarstvom kot npr. mladi raziskovalci iz gospodarstva (priporočilo 6) ali programi za dolgoročno sodelovanje z gospodarstvom izbrani na kompetitivnih razpisih (priporočilo 8). Takšne vzpodbude bodo zagotovo izboljšale sodelovanje akademskih inštitucij z gospodarstvom in so verjetno najhitrejši in najbolj učinkovit mehanizem za to področje, ki ga lahko uvedemo z dodatnimi sredstvi na ravni države.
Sprememba zakona je tudi priložnost, da se zmanjša sedanja razdrobljenost raziskovalnih področij in uvede bolj enostavno razdelitev na manjše število ved in področij, kar bi tudi podpiralo interdisciplinarnost, denimo po zgledu ERC. Kemijski inštitut je tudi na tem področju že naredil prve korake z združevanjem raziskovalnih skupin na podobnih raziskovalnih področjih, ki že kaže pozitivne rezultate. Želeli bi si, da se uveljavijo mehanizmi, preko katerih bo mogoče objektivno oceniti delovanje institucij, ki delujejo na področju znanosti ter bi obenem tistim, ki izkazujejo odlične rezultate, dali možnost, da delujejo avtonomno, se s tem izboljšujejo, razvijajo in rastejo ter tako čim bolje pripomorejo k razvoju slovenske družbe.

Direktor prof. dr. Gregor Anderluh ob vsem tem poudarja predvsem:
- da naj se zagotovi dolgoročna stabilnost in ustrezno financiranje neodvisno od političnih razmer,
- da so nujno potrebna znatna vlaganja v infrastrukturo,
- da bi bilo potrebno zagotoviti avtonomijo univerz in inštitutov,
- da naj bo osnova za razvoj znanosti odličnost in transparentne, neodvisne in mednarodne presoje.
Predstavljena stališča je še sklenil z mislijo, da je 'skrajni čas za zvišanje nacionalnih sredstev za znanost in ustrezno moderno zakonodajo, ki je zdaj v pripravi'.

Stališča glede omenjene tematike je v DZ predstavil tudi prof. dr. Roman Jerala s Kemijskega inštituta. Gre za dobitnika ERC projekta, enega od uveljavljenih slovenskih znanstvenikov, ki opozarja, da mora Slovenija odločno povečati vlaganja v znanost in predvsem podpreti znanstveno odličnost. Za pomanjkanje podpore vrhunske znanosti je, kot pravi, v največji meri odgovorna politika, ki ne prepoznava strateške vloge znanosti pri zagotavljanju prihodnosti Slovenije. Meni, da bi morali v Sloveniji aktivirati ambiciozen program podpiranja znanstvene odličnosti, kot je bil v preteklosti program mladih raziskovalcev ter centri odličnosti, pri čemer bi lahko izkoristili strukturne sklade.


