Novica

Laboratorij za razvoj premazov Kemijskega inštituta je bil v uspešen pri pridobivanju sredstev, ki jih bo Evropska komisija namenila raziskavam za vpeljavo uporabe sončne energije v industrijske procese. Gre za financiranje raziskav v okviru projekta konzorcija 'Friendship', ki mu bo Bruselj skupno namenil pet milijonov evrov iz programa Obzorje 2020. Delež Kemijskega inštituta bo pri tem znašal četrt milijona evrov.

Evropska komisija je ugotovila, da so ogrevalni industrijski procesi eden ključnih elementov pri zagotavljanju prehoda Evropske unije na nizkoogljično gospodarstvo, zato je podjetjem in ustanovam ponudila sredstva za raziskave. Dobitnik teh sredstev je tudi že omenjeni raziskovalni konzorcij 'Friendship', v katerega je kot partner vključen Laboratorij za razvoj premazov Kemijskega inštituta. Konzorcij vodi francoski inštitut CEA, ostali partnerji so še Absolicon, RINA, SINTEF, Industrial Solar, AMIRES, INES, Clariant in Sonae.

Laboratorij za razvoj premazov, ki ga na Kemijskem inštitutu vodi doc. dr. Ivan Jerman, bo odgovoren za optimizacijo selektivnega premaza in oceno življenjske dobe absorberskega premaza za sončne elektrarne. Pri oceni življenjske dobe premazov bo sodeloval tudi izr. prof. dr. Franci Merzel s Teoretičnega odseka.

Cilj projekta 'Friendship' je povečati temperaturo v industrijskih procesih s kombiniranjem več različnih tehnologij, denimo s koncentriranjem sončnih toplotnih tehnologij, toplotnih črpalk, visoko učinkovitih absorpcijskih hladilnikov in kombiniranega skladiščenja.

^{Optimizirana verzija takšnih solarnih absorberjev švedskega podjetja Absolicon bo zagotavljala obnovljivo energijo za industrijo prihodnosti.}

Sončna toplota se že uporablja denimo v kmetijsko-živilskih industrijskih procesih, predvsem takšnih, ki potekajo pri temperaturah pod 120°C. Namen projekta 'Friendship' pa je pokazati, da je sončna energija lahko zanesljiv, uporabniku prijazen, visokokakovosten in stroškovno učinkovit vir tudi za procese znotraj drugih industrijskih sektorjev, denimo za proizvodnjo tekstila in plastike, predelavo lesa in kovin ter za kemijsko industrijo.

Ob zaključku projekta bo sledila ocena, v kolikšni meri bo visok delež ogrevanja in hlajenja s sončno energijo zmanjšal odvisnost industrijskih procesov od fosilnih energijskih virov, kako bo to vplivalo na zmanjšanje ogljičnega odtisa, ter kakšne bodo gospodarske koristi.

^{Ta projekt prejema sredstva iz raziskovalnega in inovacijskega programa Evropske unije Obzorje 2020 v skladu s sporazumom št. 884213}