Skip to main content

Novica

FEZA 2023: Porozni materiali za zeleno prihodnost

 

V Portorožu bo od 2. do 6. julija 2023 potekala 9. Mednarodna konferenca Zveze evropskih zeolitnih društev FEZA 2023 z naslovom 'Porozni materiali za zeleno prihodnost'. Konferenco organizirajo slovensko, hrvaško in srbsko zeolitno društvo pod okriljem Zveze evropskih zeolitnih društev (FEZA). Dogodek bo tematsko pokril vse vidike znanosti in tehnologij, povezanih s poroznimi materiali – od zeolitov in zeotipov do kovinsko-organskih poroznih materialov (MOF) in mezoporoznih materialov.

Z vodilno temo 'Porozni materiali za zeleno prihodnost' bo konferenca FEZA 2023 obravnavala najnovejše okoljske in energetske rešitve, ki temeljijo na poroznih materialih, v skladu z naprednimi postopki sinteze, karakterizacijo, modeliranjem, pristopi analize podatkov in testiranjem za ciljne aplikacije. Vodilna tema je bila izbrana z dobrim razlogom. Zelena prihodnost je nekaj, k čemur stremi Evropa in ves svet. Ozelenitev našega gospodarstva in naših življenj je brez alternative. Je popolnoma v skladu z načrtom Evropske unije za trajnostno gospodarstvo. In predvsem je ta tema nekaj, kar zahteva veliko angažiranost celotne znanstvene skupnosti.

Kaj so zeoliti?

Minerali zeolita so znani že približno 270 let, industrijsko jih proizvajajo od leta 1950. So porozni kristalinični aluminosilikatni materiali, ki se tradicionalno uporabljajo v velikih količinah kot adsorbenti (mehčanje vode) in heterogeni katalizatorji (kreking nafte, proizvodnja finih kemikalij itd.).

Izraz zeolit je leta 1756 skoval švedski mineralog Axel Fredrik Cronstedt, ki je opazil, da hitro segrevanje minerala, za katerega se domneva, da je bil stilbit, proizvaja velike količine vodne pare, ki jo je material adsorbiral. Na podlagi tega je material poimenoval zeolit, iz grščine ζέω (zéō), kar pomeni 'vreti' in λίθος (líthos), kar pomeni 'kamen'.

Raziskave zeolitov že od prvega odkritja sintetičnih zeolitov močno podpira industrija, predvsem naftna. Pomembnost razumevanja njihovih katalitičnih in adsorpcijskih lastnosti je izhajala iz želje po njihovi nadaljnji optimizaciji in raziskovanju novih industrijskih aplikacij. Že več desetletij so industrijski raziskovalci narekovalci trendov na področju raziskav zeolitov (denimo raziskovalci iz Exxon Mobil, Eni, BP, Total, Shell itd.). V zadnjem času se podjetja vse bolj usmerjajo k zelenim tehnologijam, kjer imajo zeoliti in sorodne porozne trdne snovi ponovno ključno vlogo pri tehnološkem razvoju in transformacijah.

Zeoliti in Kemijski inštitut

Raziskave zeolitov so se na Kemijskem inštitutu začele pred več kot štirimi desetletji, prvotne raziskave je izvajala manjša skupina raziskovalnih zanesenjakov pod vodstvom dr. Bojana Držaja.

Foto: Notranja naslovnica mednarodnega simpozija o zeolitih iz leta 1984, ki ga je organiziral Kemijski inštitut.

Foto: dr. Bojan Držaj (prvi z leve) in dr. Stanko Hočevar (prvi z desne).

V devetdesetih letih je raziskovalna skupina pod vodstvom prof. dr. Venčeslava Kaučiča raziskave razširila z zeolitov še na druge porozne materiale kot so porozni aluminofosfati.

Foto: prof. dr. Venčeslav Kaučič

V zadnjih 15 letih se je Odsek za anorgansko kemijo in tehnologijo, ki ga zdaj vodi prof. dr. Nataša Zabukovec Logar, posvetil tudi novim vrstam poroznih materialov, med drugim kovinsko-organskim poroznim materialom ali skrajšano MOF. Ti materiali so primerni za aplikacije, ki obravnavajo nekatere najbolj pereče izzive našega časa. Najpomembnejši so shranjevanje energije s poudarkom na sorpcijskih termičnih baterijah, selektivno zajemanje in izkoriščanje ogljikovega dioksida ter čiščenje vode in zraka.

Foto: prof. dr. Nataša Zabukovec Logar

Na Kemijskem inštitutu je bilo leta 2011 ustanovljeno tudi Slovensko zeolitno društvo (SiZA), ki je polnopravni član Zveze evropskih zeolitnih društev. Duštvo SiZA, ki mu predseduje prof. dr. Nataša Zabukovec Logar, je bilo ustanovljeno z namenom združevanja znanstvenic in znanstvenikov, ki se ukvarjajo z zeoliti ter drugimi poroznimi materiali iz raziskovalnih ustanov in industrije.

 

Spletna stran konference FEZA 2023: https://feza2023.org/en/default.asp

 

 

Kemijski inštitut, ki se ponaša z več kot 75-letno tradicijo in znanstveno odličnostjo, v slovenskem raziskovalnem…
Center za razvoj, demonstracije in usposabljanje za brezogljične tehnologije bo vzpostavljen z namenom zagotavljanja…
Edinstvena zgradba fosfolipaze C iz Listeria monocytogenes Listerioza je ena najsmrtonosnejših bolezni, katere…
Kemijski nadzor delovanja človeških celic igra pomembno vlogo pri zasnovi novih genskih in celičnih terapij, saj omogoča…
Raziskovalci Kemijskega inštituta poročajo o znanstvenem napredku na področju tehnologije urejanja genoma. Izboljšali so…
Za slepe in slabovidne(CTRL+F2)
barva kontrasta
velikost besedila
označitev vsebine
povečava