Novica

Rastline so vsak dan tarča številnih mikrobov, ki skušajo vdreti v njihove celice. Mnogi patogeni pri tem izločajo toksične proteine, ki jim pomagajo pri napadu. Primer takšnih toksinov so proteini NLP, citolizini, ki poškodujejo celične membrane in povzročijo odmrtje rastlinskih tkiv s tvorbo por v plazemski membrani. Ob stiku z membrano se toksini vežejo na sladkorno glavo posebnih lipidov glikozilinozitol fosforilceramidov (GIPC), ki se nahajajo v plazemski membrani in so tarče za omenjene citolizine. Raziskovalci z Odseka za molekularno biologijo in nanobiotehnologijo ter Laboratorija za prehrambeno kemijo Kemijskega inštituta s sodelavci so prvič razvozlali zgradbo sladkorne glave omenjenih lipidnih tarč in pojasnili, kako jih toksini NLP prepoznajo v rastlinski plazemski membrani. Z metodami analizne kemije so izolirali različne vrste lipidov GIPC z različnimi sladkornimi glavami, z biofizikalnimi metodami in računalniškimi simulacijami pa pokazali, da so NLP proteini izjemno prilagodljivi, saj lahko svojo zgradbo spremenijo in tako učinkovito vežejo različne tipe sladkornih glav lipidnih receptorjev. Strukturna plastičnost jim omogoča tvorbo por v membranah dvokaličnic in enokaličnic, ki se med seboj razlikujejo po lipidni sestavi. Razumevanje procesov vezave na membrano in procesa tvorbe pore proteinov NLP odpira nove možnosti za razvoj odpornih rastlin in učinkovitih strategij za zaščito pridelkov pred rastlinskimi boleznimi. Raziskava prinaša tudi pomemben košček v mozaik na poti do razumevanja, zakaj so proteini NLP v naravi tako razširjeni in lahko škodujejo številnim rastlinskim vrstam. Avtorji in avtorice raziskave, objavljene v reviji Science Advances, so: Nika Žibrat Kalanj, Andreja Prešern, Katerina Naumoska, Tina Snoj, Jana Aupič, Vesna Glavnik, Alen Albreht, Mojca Mally, Jure Derganc, Peter Greimel, Alessandra Magistrato in Gregor Anderluh.

SPLETNA POVEZAVA: https://www.science.org/doi/10.1126/sciadv.adw6401

KONTAKTNA OSEBA: gregor.anderluh@ki.si