Skip to main content

Novica

Ir kovinski nanodelci in IrO2 za reakcijo tvorbe kisika: Vpogled z ramansko spektroskopijo

 

Zaradi visoke aktivnosti in stabilnosti so materiali na osnovi Ir najsodobnejši elektrokatalizatorji za reakcijo tvorbe kisika v kislih medijih. Vendar pa še potekajo diskusije o številnih dejavnikih, kot so vpliv protokola aktivacije/kondicioniranja, oksidacijskih stanjih ali učineku adsorpcije specij iz elektrolitov na aktivnost. V tej študiji smo uporabili Ramansko spektroskopijo na komercialnih Ir nanodelcih in IrO2 nanoprahu, da bi razkrili razlike v vzorcih po aktivaciji, kot tudi adsorpcijo perkloratov iz elektrolita. Natančneje, izvedli smo tri različne aktivacijske protokole, od 0,05 do 1,45 VRHE (aktiviran), od 0,05 do 1,6 VRHE (aktiviran-razširjeno potencialno območje) in od 1,1 do 1,6 VRHE (aktiviran-zožano potencialno območje), kar je povzročilo različno aktivnost OER, kot tudi različne Ramanske spektre. V ex situ Ramanskih spektrih so ostali vidni samo Ir(IV) trakovi, kar pa ni zadostovalo, da bi videli hidratirane faze v vzorcih iridija. Zato smo izvedli simulirane in situ experimente, ki so omogočili opazovanje hidratirane faze, zlasti za Ir nanodelce; vendar so ti experimenti pokazali tudi adsorpcijo perkloratnih anionov. Poleg tega so razkrili tudi vpliv solvacije na premike Ramanskih trakov, podprte tudi z izračuni DFT. Na splošno to delo utira pot našim prihodnjim in situ Ramanskim spektroskopskim meritvam elektrokatalizatorjev na osnovi iridija med aktivacijo in reakcijo tvorbe kisika.

Ta raziskava je bila predstavljena tudi kot vabljeno predavanje A. K. Surca na spomladanskem srečanju E-MRS 2023 v Strasbourgu. Deli te študije so bili prikazani na konferencah MATSUS Spring 2024 in SICT2023/PlasmaTECH 2023. Ta študija je na koncu vodila do objave v reviji Sustainable Materials & Technologies (faktor vpliva 2023: 9,6).

Za financiranje raziskave se raziskovalci zahvaljujejo ARIS, Marie Sklodowska-Curie akcijam, ERC in NATO Znanost za mir in varnost.

Povezava: https://doi.org/10.1016/j.susmat.2024.e00901

Kontakt za več informacij: leonard.moriau(at)ki.siangelja.k.surca@ki.si;

Edinstvena zgradba fosfolipaze C iz Listeria monocytogenes Listerioza je ena najsmrtonosnejših bolezni, katere…
Kemijski nadzor delovanja človeških celic igra pomembno vlogo pri zasnovi novih genskih in celičnih terapij, saj omogoča…
Raziskovalci Kemijskega inštituta poročajo o znanstvenem napredku na področju tehnologije urejanja genoma. Izboljšali so…
Ljubljana, 10. november 2021 – Raziskovalca Kemijskega inštituta prof. dr. Gregor Mali in dr. Andraž Krajnc sta…
Ljubljana, 6. julij 2021 - Koronakriza  nas pesti že skoraj leto in pol. Človeštvo je postavila pred neslutene izzive,…
Za slepe in slabovidne(CTRL+F2)
barva kontrasta
velikost besedila
označitev vsebine
povečava