Novica

Ljubljana, 21. oktober 2020 – Inovacije poganjajo razvoj družbe in skrbijo za vse višjo kakovost življenja. Do inovacij ne pride nenadoma, so rezultat trdega dela, pogosto tudi večkratnega poskušanja in učenja na napakah. Hitreje se pojavljajo v družbah, kjer je zagotovljeno svobodno izražanje in izmenjava mnenj. Vse to je pomembno upoštevati pri vzpostavljanju inovacijskega sistema v družbah. To so misli iz uvodne besede prof. dr. Gregorja Anderluha k novi knjigi z naslovom Kako inovacije spreminjajo svet in zakaj uspevajo v svobodni družbi. In te misli so bile tudi rdeča nit razprave, ki smo jo na Kemijskem inštitutu pripravili v sodelovanju s Slovenskim gospodarskim in raziskovalnim združenjem v Bruslju (SBRA) ter Založbo UMco.

Prihodnost glede inovacij ni svetla, a instrumenti in priložnosti zanje vendrale so

Dogodek je bil razdeljena v dva sklopa. V prvem je zbrane nagovoril Nicolas Sabatier, svetovalec na Generalnem direktoratu za raziskave in inovacije pri Evropski komisiji. Spregovoril je o strategiji, ki jo je Evropska komisija začrtala za oživljanje gospodarstva, tudi s spodbujanjem raziskovalnih in inovacijskih programov. Pogovor z njim je vodil izr. prof. dr. Draško Veselinovič, SBRA.

Sabatier je podal nekaj splošnih ugotovitev glede inovacij v Evropi v primerjavi z ostalimi globalnimi inovacijskimi velesilami. Prihodnost glede inovacij v Evropi ni svetla, zamudili smo veliko priložnosti, se pa sedaj trudimo zmanjšati zaostanek za državami, kot so ZDA ali Kitajska, je povedal. Evropska komisija želi inovacije spodbuditi in podpreti prek Evropskega sveta za inovacije (EIC), v okviru katerega s pilotnim programom Pospeševalec (Accelerator) podjetjem, raziskovalcem in drugim upravičencem zagotavlja med drugim garancije za najem posojil in tudi lastniški vstop v projekte. To je zelo pomembno, je poudaril Sabatier, saj prevzema tveganja, ki ga drugi deležniki na ravni držav ne želijo. So pa pri tem pomembne tudi inovacijske politike držav članic, je dejal in se zavzel za sodelovanje tako držav kot zasebnih akterjev. 'Ne moremo pričakovati, da bo dal Bruselj vse odgovore', je bil jasen. Med drugim je dejal, da je trenutna kriza tudi priložnost, da preusmerimo gospodarstvo, ki zdaj trpi, ter da začnemo vlagati v tiste inovativne tehnologije, ki bodo v prihodnje igrale pomembno vlogo.  

Manjka nam inovativnosti za ustrezno inovacijsko politiko

V drugem delu dogodka je sledila okrogla miza na temo inovacijskega okolja v Sloveniji, na kateri so sodelovali prof. dr. Igor Papič, rektor Univerze v Ljubljani, prof. dr. Uroš Ahčan, Oddelek za plastično kirurgijo in opekline, UKC LJ, prof. dr. Gregor Anderluh, direktor Kemijskega inštituta, dr. Tomaž Rodič, direktor centra Vesolje –SI ter Jernej Salecl, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo. Razpravo z gosti je vodila Ina Petric, Tromba.

V nadaljevanju smo nanizali nekaj poudarkov z razprave, celotno okroglo mizo pa si lahko ogledate na povezavi:https://www.facebook.com/kemijskiinstitut/videos/385584469296372

'Inovacije v medicini so tudi plod povezovanja, a za to je potreben čas, česar pa ob prenatrpanih ambulantah in iztrošenih ekipah največkrat nimamo', je v razpravi poudaril Uroš Ahčan.

'Na ministrstvih in agencijah si vsi želijo, da bi inovirali, ko nam dajo ‘orodje’ za to, pa nam največkrat dajo povsem napačne stvari’, je bil jasen Tomaž Rodič.

'Kulturo inoviranja skušamo vpeljati med študente, a na določenih področjih so težave. Na Univerzi se moramo najprej odločiti, ali sploh hočemo inovacije’, pravi rektor Igor Papič.

'V Sloveniji na splošno, tudi na našem inštitutu, nismo dovolj uspešni pri približevanju inovacij trgu. Tu nas čaka še veliko dela in na Kemijskem inštitutu si zelo prizadevamo v tej smeri’, poudarja Gregor Anderluh.

'Za inovacije je potrebno celotno okolje, ne samo en dejavnik, denar, oprema, raziskave, kultura okolja. Pri nas manjka trg tveganega kapitala, ta kapital pa bi lahko financiral na papirju tvegane projekte, kar inovacije so', je dejal Draško Veselinovič.

Jernej Salecl, pa je dejal, da 'dobro inovacijsko okolje nujno potrebuje sodelovanje med vsemi ministrskimi resorji in agencijami'.

Razprava se je končala z mislijo, ki jo je izpostavil Igor Papič, da nam 'v Sloveniji trenutno manjka inovativnosti za to, da bi oblikovali ustrezno inovacijsko politiko'.

O inovacijski lakoti še skozi razmišljanje moderatorke

Razmere zadnjih mesecev, ko je svet obstal zaradi pandemije Covid-19, so v ospredje postavile tudi vprašanje, zakaj nas sodobni tehnološki razvoj ni rešil pred pandemijo. Moderna, hitro se spreminjajoča se družba, ki se ponaša z inovacijami v umetni inteligenci, genski medicini,  osvajanjem vesolja itd., je kot najuspešnejši ukrep poudila karanteno, ki so jo prakticirali že pred stoletji. Zdaj, ko se postopoma izvajajo analize minulih mesecev, niti ne presenečajo ocene, da je ohromljenosti botrovala tudi napačna percepcija v pojmovanju inovacij. Tudi Slovenija se je v zadnjih desetletjih, kot mnoge razvite države, vse bolj zanašala na prosti trg, ki bo poskrbel tudi  za inovacije. Kako sicer pojasniti desetletje in več zmanjševanja sredstev za znanost, zmanjševanja naložb v obetavna področja, v tehnologije, ki so nujne za zadovoljevanje potreb države. Te sicer  financirajo načeloma zelo tvegane raziskave, kakršnih si tržno usmerjeni kapital redko privošči, umanjkalo pa je vedenje, da prav take raziskave pogosto vodijo do novih spoznanj pri iznajdbah novih tehnologij.

V zadnjih mesecih so se oglasili tudi ekonomisti, ki sicer učinek inovacij merijo z rastjo skupne faktorske produktivnosti, s postavljanjem retoričnih vprašanj: Kaj se zgodi, če spodbujanje inovacij prepustimo zgolj zasebnemu kapitalu? Denar v takem primeru gravitira k najdonosnejšim trgom, kjer se ustvarjajo veliki dobički. V svetu pa zdaj v ospredje stopajo cepiva in diagnostično testiranje in brez  državnih spodbud za njihov razvoj ne bo ugodnih scenarijev. Zato, opozarjajo, je potrebno resno vzeti opozorila, da je pandemija razkrila posledice dolgorčnega opuščanja vlaganja v raziskave, ki so tudi osnova inovacij, temelječih na sodobnih tehnologijah.  Predvsem zahodni svet je ob resnosti razmer namenil znantna sredstva za reševanje težav, ekonomisti pa spet opozarjajo, da celotnega orjaškega svežnja ne sme posrkati gospodarstvo za sprotne stroške, ampak ga morajo nameniti tudi inovacijam na obetavnih področjih. 

Spoznanje o pomembnosti inovacij in ustvarjanje inovacijske klime, je vodilo tudi na Kemijskem inštitutu. Verjetno so dodobra ponotranjili Ridleyevo sporočilo, “da nas brez inovacij čaka  stagniranje življenskega standarda, politična razdrobljenost in kulturna otopelost”. O kompleksnosti te ugotovitve  bomo govorili tudi v tokratnem omizju. Izhodišče za pogovor pa bo odlično delo Matta Ridleya, “Kako inovacije spreminjajo svet”, s pomenljivim podnaslovom “zakaj uspevajo v svobodni družbi”.

Dogodek, ki ga je moderirala Ina Petric, smo sicer pripravili ob izidu slovenskega prevoda knjige How Innovation Works, avtorja Matta Ridleya, ki jo je izdala Založba UMco.