Pogovor s Katjo Zelinka Škerlavaj, oblikovalko inštitutskega znaka

Podpisala se je pod znake za Cankarjev dom, Elektro Ljubljana, Patentna pisarna, Alpetour in mnoge druge, ki jih še kako dobro poznamo. Pred štirimi desetletji je oblikovala tudi znak za Kemijski inštitut, ki ji je, kot pripoveduje v intervjuju, še posebej ljub.

Ste arhitekta in večji del svojega ustvarjanja ste posvetili prav oblikovanju zaščitnih znakov oziroma celostnih grafičnih podob. Kako se je v vašem opusu znašel tudi zaščitni znak Kemijskega inštituta?

Že kot študentka sem se začela udeleževati najrazličnejših natečajev in tako sem se leta 1971 udeležila javnega natečaja za oblikovanje znaka za Industrijski biro, na katerem sem prejela prvo nagrado. To je bila močna vzpodbuda in dobila sem veselje za ustvarjanje na tem področju. Sledil je natečaj za znak  trgovine Centromerkur, ki sem ga kasneje poslala na 1. grafični bienale v Mariboru, kjer je prejel grand prix v skupini zaščitnih znakov. Temu so sledili še drugi uspešni natečaji. Leta 1978 pa so me, na podlagi dotedanjih referenc, priporočili dr. Jožetu Fegešu, tedanjemu direktorju inštituta, in naročil mi je oblikovanje znaka za Kemijski inštitut. Pravzaprav je naročilo še toliko zahtevnejše in odgovornejše kot natečaj, saj nikoli ne veš, ali boš v celoti zadostil željam naročnika.

V 70-ih letih, ko ste ustvarili zaščitni znak Kemijskega inštituta, naša ustanova, ki se je tedaj imenovala še Kemijski inštitut Boris Kidrič, še ni imela razpoznavnega znaka in celostne podobe. Kako ste pristopili k naročilu?

Inštitut takrat ni imel ničesar, na kar bi se lahko oprla, vsaj ne da bi jaz vedela. Niso mi dali nobenega materiala, iz katerega bi lahko izhajala. Pred menoj je bil torej nepopisan list, zato sem imela pri oblikovanju povsem proste roke. Seveda me je zelo razveselilo, ko je žirija konec leta 1978 mojo rešitev za znak Kemijskega inštituta sprejela in že leta 1979 so ta znak uporabili na inštitutskem letnem poročilu. Takoj za tem so naročili še izdelavo celostne grafične podobe oziroma aplikacijo znaka na različnih izdelkih, tako da sem  oblikovala še dopisni papir, kuverto, mape, in vizitke.

Znak Kemijskega inštituta je domiselna kombinacija črk in epruvet. Kako ste prišli na to zamisel?

Kadarkoli se lotim nove naloge, najprej vedno naredim analizo, predvsem pregledam trende oblikovanja v sorodnih panogah. Takrat sem pregledovala revije in knjige s področja grafičnega oblikovanja, danes je to zaradi informacij na internetu seveda veliko lažje. Vsekakor pa je pri tem potrebno poznati zakonitosti in zgodovino grafičnega oblikovanja. Ker je zaščitni znak pogosto oblikovan z začetnicami organizacije, sem se tudi v tem primeru odločila za to možnost. Vendar se mi je to zdelo premalo, saj sem želela dodati še nekaj kemijske simbolike. In ko sem razmišljala in skicirala osnutke, so mi na misel prišle epruvete, s katerimi sem oblikovala črki k in i.

S tem znakom ste se udeležili kar nekaj razstav, prejeli ste tudi nekaj pomembnih nagrad?

Res je, udeleževala sem se razstav in objavljala sem v mednarodni strokovni literaturi. Moj največji uspeh pa je srebrna medalja za znak Kemijskega inštituta na 10. mednarodnem bienalu grafičnega oblikovanja v Brnu 1982. Medaljo sem prejela v kategoriji zaščitni znaki in emblemi.

Bienale v Brnu je bil takrat, in je pravzaprav še zdaj, ena največjih in najpomembnejših razstav na svetu na področju grafičnega oblikovanja. Tam so razstavljali, ali pa so bili člani mednarodne žirije, tako rekoč vsi svetovno znani grafični oblikovalci, med drugim tudi Milton Glaser, ki je naredil znameniti in neštetokrat kopirani znak 'I love New York' z rdečim srčkom. In to, da sem tam prejela srebrno medaljo, je dokaz, da je bila ideja za znak Kemijskega inštituta res dobra. Znak Kemijskega inštituta je objavljen tudi v knjigi Trademarks Collection Europe 1, izdane na Japonskem leta 1988,  in v posebni izdaji vodilne japonske revije Idea - Graphic Design in East Europe, izdani leta 1990.

Kasneje ste znak in celostno grafično podobo Kemijskega inštituta prenovili. Kako ste se lotili tega?

Znak je bil prenovljen dvakrat, leta 2001 in 2016. Pri prvi prenovi leta 2001 smo osnovni znak z epruvetami umestili v pravokotnik ciklamne barve. Pri drugi, obsežnejši prenovi leta 2016, ko je inštitut praznoval 70. obletnico ustanovitve, pa so se zaposleni na Kemijskem inštitutu izrekli, da bi osnovni znak, torej epruvete ohranili, zato smo se odločili za redesign znaka. Dela sva se lotila z možem Petrom Škerlavajem, prav tako arhitektom. Prosila sva, da bi nama na inštitutu omogočili vpogled v slike njihovih materialov ali struktur in pri tem smo odlično sodelovali z dr. Maticem Kisovcem in dr. Goranom Dražičem, ki sta nama posredovala slike različnih struktur. Ko sva se lotila prenove znaka, sva predlagala tri rešitve oziroma tri različice znaka, ki jim je vsem skupni osnovni znak z epruvetami.

Katere so te tri različice znaka in kakšne so njihove posebnosti?

Prvi je krovni znak 'Atomi', kjer smo osnovni znak umestili na tridimenzionalno strukturo atomov avtorja dr. Matica Kisovca. Struktura je v barvah štirih osnovnih elementov: ognja, vode, zraka in zemlje. Ta znak je torej osnovni znak Kemijskega inštituta, ki se uporablja za označevanje, tiskovine, ter digitalne predstavitve. Pri drugem znaku 'Sejalec', ki je namenjen svečanim priložnostim kot so denimo podelitve Preglovih nagrad, obletnice, ipd., smo osnovni znak umestili v sliko 'Sejalec' znanega slovenskega impresionističnega slikarja Ivana Groharja. In kar je bistveno, temu znaku smo dodali še slogan 'Sejalci znanja'. Tretji znak 'Mladi', pa je namenjen vsebinam za mlade in se uporablja za sodelovanje inštituta z mladimi raziskovalci. Ta znak, kjer je osnovni znak multipliciran, je svežih barv in ga kar razganja od mladostne energije. Slediti skuša tudi sloganu 'Za iskrive mlade v znanosti'.

Za konec se dotaknimo še vaših številnih drugih projektov. Ustvarili ste namreč še vrsto znakov za kar nekaj znanih slovenskih podjetij oziroma ustanov?

Mogoče bi omenila Patentno pisarno v Ljubljani, Elektro Ljubljana, Nogometno zvezo Slovenije, Gozdno gospodarstvo Novo mesto  ter mnoge druge. In pa seveda za Cankarjev dom, kar mi je bilo še posebej v ponos. Tudi v tem primeru je šlo za javni natečaj, na katerem sem dobila 1. nagrado, in ta naš hram kulture je potem moj znak uporabljal skoraj 20 let.

Vam je morda znak za Kemijski inštitut še posebej drag?

Ja, res mi je zelo drag in zadovoljna sem kadarkoli ga vidim v kakšnem časopisu ali na televiziji. Prvič zato, ker je šlo za naročilo, kar zame pomeni izraz zaupanja. Tudi z vsakokratnim vodstvom inštituta smo vseskozi, tudi pri prenovah znakov, zelo dobro sodelovali in gradili na medsebojnem zaupanju. Drugič, ker sem za ta znak prejela nagrado na že omenjenem uglednem mednarodnem grafičnem bienalu v Brnu. Tretjič, ker mineva že 40 let odkar sem ga oblikovala in še do danes ni izgubil na kakovosti. In pa še nekaj se mi zdi zelo pomembno, da so se zaposleni na inštitutu poistovetili s tem znakom in ga vzeli za svojega.

Spletna stran arhitektke in oblikovalke Katje Zelinka Škerlavaj > katjazelinkaskerlavaj.com/sl/

Oglejte si tudi INFOGRAFIKO spreminjanja znaka Kemijskega inštituta skozi leta > TUKAJ