Kdaj in kako do cepiva proti novemu koronavirusu?
Ljubljana, 19. junij 2020 - Kriza ob izbruhu pandemije COVID-19 je tudi v znanosti prinesla neslutene spremembe in priložnosti. Gre tako za tekmovanje kot hkrati za sodelovanje mednarodnih javnih in zasebnih znanstveno-raziskovalnih institucij, podjetij, skladov, ipd. pri iskanju cepiva proti novi koronavirusni bolezni, čemur doslej še nismo bili priče. Ključno je, da bo cepivo nared čim prej, da bo varno, učinkovito ter cenovno dostopno in na voljo ne le prebivalcem EU, temveč vsem državam po svetu. To so glavni poudarki z današnje spletne razprave Kdaj in kako do cepiva proti novemu koronavirusu, ki jo je gostila Pisarna Evropskega parlamenta v Sloveniji.
V razpravi so sodelovali evropska poslanca dr. Milan Brglez (S&D), in Irena Joveva (Renew), vodja odseka za sintezno biologijo in imunologijo na Kemijskem inštitutu prof. dr. Roman Jerala, prof. dr. Borut Štrukelj s Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani, vodja Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji dr. Zoran Stančič ter državni sekretar na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport dr. Jure Gašparič.
Evropski poslanec dr. Milan Brglez (S&D) je menil, da so kritike glede prvega odziva držav članic Evropske unije na pandemijo COVID-19 upravičene, saj se je vsaka država sprva počutila, kot da je prepuščen sama sebi, in je delovala v lastnem interesu. Toda današnje stanje je po njegovem mnenju bistveno boljše, kar med drugim dokazuje tudi tesno sodelovanje na ravni EU na področju javnega zdravja in še zlasti pri razvoju cepiva proti novi koronavirusni bolezni. "Zadeve gredo v pravo smer," je bil optimističen dr. Brglez. Med drugim je spomnil, da so si ZDA pred meseci od nekega nemškega podjetja, ki razvija cepivo, skušale zagotoviti ekskluziven dostop do cepiva, a jim to ni uspelo: "To je gotovo nevarnost za znanost. Dobiček je namreč v tem primeru drugotnega pomena, prednost ima razvoj učinkovitega, varnega in cenovno dostopnega cepiva za vse," je poudaril.
Evropska poslanka Irena Joveva (Renew) je opozorila na ogromno količino dezinformacij, ki so se med krizo COVID-19 pojavljale glede cepiv in cepljenja. Še posebej zaskrbljujoče se ji zdi, da so jih širili tudi nekateri politični voditelji, denimo predsednik ZDA Donald Trump, kar povezuje tudi z geopolitičnim dogajanjem. Tudi poslanka Joveva se je zavzela za to, da bi bile raziskave za razvoj cepiva "namenjene zagotavljanju zdravja ljudem" po vsem svetu.
Po besedah prof. dr. Romana Jerale, čigar ekipa na Kemijskem inštitutu razvija cepivo proti COVID-19, imamo v Sloveniji na voljo ustrezna znanja za tovrstne raziskave. Po njegovem mnenju je treba izvajati čim več vzporednih raziskav – kot je spomnil, v svetu trenutno poteka okoli 160 postopkov, 10 med njimi jih je v fazi kliničnega testiranja. Dve testiranji potekata tudi na Kemijskem inštitutu, prvi rezultati naj bi bili znani julija. Prof. dr. Jerala je bil nekoliko kritičen do, kot je delal, preveč pasivnega pristopa Evropske komisije, ki naj bi v ta namen zagotovila premalo sredstev – doslej naj bi s 6 milijoni evrov podprla razvoj 2 cepiv. Kot je dodal, je Komisiji neuspešno predlagal vzpostavitev skupne platforme, na kateri bi primerjali uspešnost študij ter omogočili nadaljnji razvoj najbolj obetavnih kandidatov za cepivo. "Mislim, da je bila to priložnost, da bi angažirali znanost in v ta namen mobilizirali ustrezna sredstva," je dodal in napovedal, da je zelo verjetno, da bo praktično istočasno prišlo na trg vsaj nekaj cepiv. Med prvimi naj bi cepili zdravstvene delavce, glede ostalih skupin pa je menil, da bodo šele raziskave pokazale, katere skupine se na cepivo najbolje odzivajo.
Prof. dr. Borut Štrukelj s Fakultete za farmacijo je izrazil optimizem, da bi lahko bilo prvo cepivo na voljo že do konca letošnjega leta, saj raziskave potekajo tako v EU kot tudi v ZDA, na Kitajskem in Japonskem. "V znanosti se dogaja nekaj neverjetnega. Hkrati gre za tekmovanje, pa tudi sodelovanje ne le med kemičnimi in farmacevtskimi podjetji, temveč tudi md raziskovalnimi institucijami po vsem svetu," je pojasnil. Obenem je poudaril, da bo za razvoj cepiva ključna njegova varnost in učinkovitost, pa tudi cenovna dostopnost. Glede pričakovane cene cepiva je prof. dr. Štrukelj ocenil, da obstaja velika možnost, da bo cena zaradi velika vložka javnih in zasebnih skladov subvencionirala. "Predvidevam, da se bo cena gibala med 20 in 90 evri". Po njegovih besedah je Slovenija glede na svojo velikost lahko dober primer subvencioniranja cene cepiva, s čimer bi lahko precepili prebivalstvo. Sicer še ni mogoče reči, kakšna bo učinkovitost cepiva, pričakovati pa je, da bo vsaj kratkoročno zagotavljalo imunost oziroma bo vsaj bistveno omililo simptome bolezni, je še dejal.
Vodja Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji dr. Zoran Stančič je zavrnil kritike o premalo aktivno vlogi EU pri razvoju cepiva. Kot je spomnil, v EU 95% sredstev za raziskave in razvoj pride iz zasebnega sektorja (podjetij) in le 5% iz javnih virov, od tega je manj kot desetina javnih sredstev na voljo na ravni EU, ostalo financirajo države članice. "Evropska komisija je v skladu s svojimi možnostmi zelo hitro mobilizirala sredstva in intenzivno sodeluje s podjetji," ki razvijajo cepiva, je dejal in se vprašal, koliko javnih sredstev za raziskave je v razvoj cepiva preusmerila denimo Slovenija. Sicer je Evropska komisija v sredo razgrnila strategijo za cepivo za COVID-19, ki ima tri cilje: "Zagotoviti hiter dostop in dovolj veliko količino cepiva za prebivalstvo EU, cenovno pravičen dostop ter omogočiti dostop do cepiva za vse narode sveta," je poudaril dr. Stančič. V tem okviru Komisija s sredstvi iz instrumenta za nujno pomoč pomaga podjetjem pri razvoju cepiva, pri čemer stavi "na več jajc. Ne iščemo zmagovalca". Kot je še spomnil, je Evropska komisija organizirala tudi donatorsko konferenco za zbiranje sredstev za financiranje razvoja cepiva in doslej zbrala 10 milijard evrov.
Državni sekretar na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport dr. Jure Gašparič je izpostavil, da je v znanosti pri razvoju cepiva proti COVID-19 nujen interdisciplinaren pristop. Primarna raven je razvoj cepiva oziroma zdravila, na sekundarni ravni pa gre za prilagoditve na drugih področjih življenja. Priznal je, da Slovenija premalo javnih sredstev namenja znanosti (zgolj 0,5% BDP oziroma 200 milijonov evrov, kar je daleč od zastavljenega cilja 1% BDP). "Sistemsko financiranje slovenske znanosti je komplicirano, več sprememb bo prinesel novi zakon o znanstveno-raziskovalni dejavnosti," je dodal. Med drugim je dr. Gašparič napovedal vlaganja v raziskovalno opremo s pomočjo EU sredstev. Med drugim naj bi denimo država iz evropskih sredstev financirala nakup dela opreme za Kemijski inštitut v vrednosti 10 milijonov evrov.
Celotna razprava je dostopna na povezavi: www.facebook.com/watch/live/
Vir: Pisarna Evropskega parlamenta v Sloveniji