Novica

Prvi teden junija se je v Mostarju več kot 70 ljudi udeležilo zaključne konference projekta RTIT>> Interreg Podonavje, naslovljene Skupnosti znanja za pospešen prenos raziskav, tehnologij in inovacij v Podonavju. Med udeleženci so bili konzorcijski partnerji ter predstavniki malih in srednje velikih podjetij (MSP), podpornega okolja, univerz, raziskovalnih in tehnoloških organizacij iz cele regije. 

Konferenca je bila zadnji v seriji dogodkov projekta, v sklopu katerega smo si partnerji dve leti in pol prizadevali za krepitev inovacijskih zmožnosti MSP-jev, ki delujejo na področju materialov in povezanih tehnologij. Med izvajanjem projekta smo partnerji razvijali in testirali modele sodelovanja med gospodarskimi družbami ter raziskovalnimi in tehnološkimi organizacijami, s čimer smo želeli omejiti tveganja in povečati uspešnost komercializacije.

Rezultate projekta je v uvodu konference predstavila Anđela Nikčević iz črnogorskega Centra za inovacije in podjetništvo Tehnopolis, ki je poudarila, da je projekt združeval 13 partnerjev iz osmih držav, ki smo se v prizadevanjih za vzpostavitev učinkovitejših inovacijskih ekosistemov naučili marsikaj novega. Med ključnimi ugotovitvami so prepoznanje potrebe po skupnem razumevanju med raziskovalnimi organizacijami in podjetji ter potrebe po čez nacionalnem sodelovanju pri razvoju inovacij, pomen prilagodljivega testiranja in prilagajanja namesto neskončnih procesov načrtovanja ter povezovanje s podjetji preko praktičnih in prilagojenih formatov.

Veliko zanimanja je požel glavni govorec Olav Carlsen iz nemške agencije SPRIN-D, ki je predstavil njihovo podporo za prebojne inovacije in pospeševanje prenosa tehnologij iz znanosti na trg. Izpostavil je, da je v inoviranju včasih potrebno več desetletij, da razvoj doseže svoj polni potencial, ter poudaril, da je za ustvarjanje okolja, ki inovatorjem dopušča svobodo pri razvoju idej, potrebna dolgoročna perspektiva. Poslušalcem je predstavil tudi nemški model, ki ga odlikuje predvsem to, da oblast ne vpliva na odločitve glede razvoja inovacij – namesto tega to ključno vlogo prepušča trgu.

Z ozirom na države Zahodnega Balkana je omenil, kako pomembno je, da se podjetja ne omejujejo na majhen domači trg, ter jih spodbudil k bolj velikopoteznemu razmišljanju na globalni ravni. Dodal je še, da se regija že ponaša s potrebnim znanjem, visokim inovacijskim potencialom ter vso potrebno motivacijo za preboj uspešnih inovacij.

Konferenca se je zaključila z debato, v kateri so sodelovali predstavniki različnih institucij iz petih držav. Med drugim so poudarili, da se inovacijski sistemi po Evropi med seboj razlikujejo po stopnji razvitosti, organizacijski strukturi in institucionalni kulturi, kljub temu pa se večinoma srečujejo z enakimi izzivi. Govorili so tudi o kompleksnosti inovacijskega okolja, o vlogi povezovalnih organizacij med raziskovalci in industrijo ter o tem, kako nujno je, da ustvarimo inovacijski ekosistem, ki bi bil dostopnejši MSP-jem. 

Zaključna konferenca je tako ponovno potrdila, da so pomembni mednarodno sodelovanje, izmenjava izkušenj ter skupen razvoj rešitev, ki lahko prispevajo k učinkovitejšemu prenosu znanja in tehnologij, ki bi okrepilo inovacijski potencial celotnega Podonavja.

Projekt v sklopu programa Interreg Podonavje sofinancira Evropska Unija.