Novica

Na Kemijskem inštitutu se je nedavno upokojila fizičarka, doktorica Marta Klanjšek Gunde, ki je kot višja znanstvena sodelavka na Odseku za kemijo materialov raziskovala na področju infrardeče spektroskopije, premazov s pigmenti, efektnih premazov in termokromnih materialov. Na Univerzi v Ljubljani je nekaj časa predavala na področju materialov in kot izredna profesorica za informacijsko in grafično tehnologijo, ter postala mentorica prihajajočim generacijam, predvsem raziskovalkam. Kot izumiteljica je kot prva raziskovalka s Kemijskega inštituta ustanovila tako imenovano start-up podjetje in je direktorica podjetja MyCol. Rada je zastavila svoj glas za pregledno znanost, za pravice zaposlenih ter žensk in podreprezentiranih skupin v znanosti.

Življenjska pot

Marta Klanjšek se je rodila 10. decembra 1958 v ljubljanski porodnišnici, vendar je njena družina - brata Tine (Martin, 1954–2025) in Drejc (Andrej, 1957–), oče Karel (1924–1992) in mama Marija (1927–2025) - takrat živela v Zagorju ob Savi, kjer sta starša poučevala na tamkajšnji osnovni šoli. Ko je imela šest let, so se preselili na Gorenjsko, v Tupaliče pri Preddvoru. Osnovno šolo je obiskovala v Preddvoru, gimnazijo pa v Kranju. »Bila sem odlična pri večini predmetov, najljubši pa so mi bili slovenščina, filozofija, sociologija, umetnostna zgodovina, matematika, fizika in kemija. V ožji izbor študija sem uvrstila filozofijo, matematiko in fiziko. Menila sem, da se s filozofijo ne moreš preživljati, če dokončaš matematiko, lahko poučuješ na gimnaziji, če pa končaš fiziko, je več možnosti. Ne smemo pozabiti, da so bila to leta, ko so do ljudi prišle prve razlage velikega napredka v fiziki. Zato sem se vpisala na fiziko, v prvem letniku pa sem iz radovednosti obiskovala nekatera predavanja iz filozofije na Filozofski fakulteti, na primer logiko, kasneje pa mi je za to zmanjkalo časa,« se je svoje odločitve za študij fizike spominjala Marta Klanjšek Gunde.

Njeno navdušenje nad fiziko ima globlje korenine. »Oče je na naši osnovni šoli poučeval fiziko in matematiko, ker je bila šola v našem okolišu, pa je učil tudi mene. Mislim, da je bil on glavni razlog za moje navdušenje nad fiziko. Bil je izjemen in zelo nepopustljiv učitelj. Oče me je naučil, da se kot ženska ne smem ustrašiti nobenega izziva, saj je znanje univerzalno in ni povezano s spolom. Kadar smo pri pouku delali v parih, je bil vedno močno proti temu, da bi dekleta pisala poročilo, fantje pa izvajalii poskuse. Rekel je, da bodo tako zanesljivo postale le pridne tajnice. Tako sem že zgodaj dobila močan poduk o enakosti spolov.«

V letu 1977 se je vpisala na Univerzo v Ljubljani, Fakulteto za naravoslovje in tehnologijo, na Fiziko, smer Tehniška fizika, kjer je bila edina študentka (v celi generaciji jih je bilo sicer pet). »V prvem letniku sem morala res veliko delati, ker sem imela v primerjavi z nekaterimi sošolci precej lukenj v znanju, tako iz fizike kot tudi iz matematike. K sreči pri tem nisem bila edina. Tako sem pridobila dobre delovne navade in tudi zato sem diplomirala med prvimi v letniku.« Najbolj ji je bila všeč optika, v fiziki jedra in osnovnih delcev pa ni našla veliko veselja.

»Na Kemijski inštitut sem prišla jeseni 1981 opravljat diplomsko delo. Vabilo sem našla na oglasni deski na fakulteti za fiziko,« se je spominjala prvega stika s Kemijskim inštitutom. »Opis naloge mi je bil zelo všeč – infrardeča spektroskopija kristalov, zato sem prišla pogledat, naredila imenitno diplomsko nalogo in ostala.« Študij je zaključila leta 1982 z mentorstvom fizika, profesorja Slobodana Žumra (1945–), z diplomskim delom Razlaga vibracijskega spektra kalijevega hidrogen sukcinata s štiriparametričnim disperzijskim modelom, v katerem je razložila infrardeče spektre odbojnosti kristala z monoklinsko simetrijo in pri tem uporabila znanja iz optike in teorije trdne snovi.¹ Eksperimentalno delo je opravila na Kemijskem inštitutu v raziskovalni enoti Strukturna kemija, ki jo je vodil akademik, profesor kemije Dušan Hadži (1921–2019), kasnejši zaslužni raziskovalec Kemijskega inštituta. Po diplomi se je tam tudi zaposlila kot stažistka pripravnica.

Magistrski študij na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani, smer Kemija, je zaključila oktobra 1984 z delom Vpliv dopiranja na vibracijske lastnosti kristala Bi₁₂SiO₂₀s področja spektroskopije in strukturne analize.¹ Za mentorja je bil imenovan fizik in kemik, profesor Boris Orel (1943–), kasnejši zaslužni raziskovalec Kemijskega inštituta.

V letu 1985 sta z možem Milanom Gundetom dobila hčerko Polono, sedem let kasneje pa sta se razveselila še sina Mihe. Z družino so se preselili v Grosuplje.

V juniju 1996 je postala doktorica znanosti s področja fizike. Doktorsko delo z naslovom Infrardeča spektroskopija tankih plasti je pripravila z mentorstvom fizika, profesorja Martina Čopiča (1950–), na Oddelku za fiziko Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani.¹ V doktorskem delu je predstavila kvantitativno analizo infrardečih spektrov tankih plasti, ki temelji na uporabi principov optike in klasične elektromagnetne teorije.²»Res škoda, da je oče odšel, še preden sem doktorirala; manjkal je na zagovoru doktorata iz fizike in na svečani podelitvi. Kako bi bil ponosen; ob koncu druge svetovne vojne je menda ob osvoboditvi Ljubljane hodil skozi sobane sedanje univerze. Zelo sem ga pogrešala in ga še vedno pogrešam. Gotovo bi imel kakšen zelo dober nasvet,« je bila ob uspešnem zaključku študija kar nekoliko čustvena Marta Klanjšek Gunde.

V januarju 2018 je postala direktorica za raziskave in razvoj novoustanovljenega majhnega podjetja Mysteria colorum (MyCol), ki skuša uspeti z inovativno idejo in izdelkom (start-up).

^{Zaščitni znak MyCol d.o.o (Znak: arhiv podjetja MyCol)}

Upokojitev je kot sodelavka Kemijskega inštituta dočakala konec januarja 2026 po več kot 43 letih delovne dobe. Za srečanje z rdečelaso vnukinjo Ronjo je Marta Klanjšek Gunde pripravljena prepotovati pol sveta.

Znanstvenoraziskovalna pot

Področje raziskav Marte Klanjšek Gunde je na stičišču fizike in kemije. Fizikalni del njenih raziskav obsega svetlobo v najširšem pomenu, ki se uporablja pri številnih spektroskopijah, od ultravijolične, vidne, infrardeče do Ramanske, s katerimi preiskujemo materiale, od lastnosti elektronskih nivojev do nihanja posameznih molekul, molekulskih skupin ali vezi med atomi.

»Najprej sem trčila na infrardečo spektroskopijo kristalov. Pri tem sem potrebovala tudi druga področja fizike, na primer fiziko trdne snovi, da sem razumela, kako nihajo posamezni deli molekul v kristalih. Kasneje sem poleg čistih kristalov preučevala tudi nihanja nečistoč v kristalih,« je začela opisovati svojo znanstvenoraziskovalno pot. Posebno pozornost zaslužijo analize tankih plasti, zlasti na odbojnih podlagah. Najboljši primer so rezine monokristalnega silicija, ki sestavljajo mikroelektronske elemente. Silicij je zelo dober odbojnik za vidno svetlobo, v infrardečem področju pa zaradi odboja svetlobe nastane interferenca na tankih plasteh, kar bistveno oteži analizo. Resna kvantitativna analiza nečistoč v siliciju in analiza sestave tankih plasti na siliciju zahtevata poznavanje in upoštevanje teh učinkov, ki v klasični infrardeči spektroskopiji praviloma ne nastopajo. »To je bilo eno pomembnih področij mojega raziskovanja,« je poudarila Marta Klanjšek Gunde.

Raziskovalno se je ukvarjala tudi z drugimi področji, med drugim s študijem premazov, ki vsebujejo različne pigmente. »V ta namen sem se naučila metod barvne metrike, torej načinov merjenja in sporočanja barv, ter uporabe sipalnih teorij. Vse to sem s pridom uporabila za opis termične pretvorbe sončnega sevanja v toploto. V Laboratoriju za spektroskopijo materialov smo se vrsto let ukvarjali z raziskavami spektralne selektivnosti za potrebe solarne energetike. V določenem obdobju so te raziskave privedle tudi do preučevanja kamuflažnih efektov za potrebe slovenskega ministrstva za obrambo. Pomen optičnih efektov se je tako razširil še na maskiranje objektov za vidno svetlobo, za opazovanje v bližnji infrardeči svetlobi, kot je nočnogled, s katerim lahko opazujemo gibanje živih bitij v temi, in v termičnem področju, s termovizijskimi kamerami, kjer na primer opazimo segrete dele vozil, kot je motor v delovanju.«

Zelo blizu so tudi učinki sevalnega hlajenja, torej učinek, ko neka površina izmenjuje toploto prek transmisijskega okna atmosfere (8 do 13 nm), zaradi česar se Zemlja ponoči ohladi. Idealna površina se lahko ohladi celo za 60 °C, približek temu pa predstavlja steklo. »Takrat smo se poigrali s pripravo belega premaza, ki intenzivno odbija svetlobo v tem področju. Vendar teh, zdaj očitno zelo pomembnih raziskav, nismo nadaljevali,« je nekoliko obžalovala.

Poznavanje svetlobe in barv je uporabila tudi pri analizi učinkov tako imenovanih pametnih oken, ki spreminjajo barvo glede na električno napetost (elektrokromizem) ali prisotnost plinov (gasokromizem). Kmalu je naletela na posebne optične učinke, imenovane efektni premazi, na primer kovinske barve avtomobilov.

»Termokromnim materialom, ki spreminjajo barvo glede na temperaturo, pripisujem poseben pomen. S skupino doktorskih študentk smo jih začele raziskovati leta 2009 za potrebe sodobne grafične tehnologije,« je osvetlila še eno področje svojega delovanja. Na začetku so razvili unikatne merilne aparature, obravnavali posebna barvila, sisteme s tekočimi kristali, ki v ozkem temperaturnem območju razvijejo mavrici podobne barve, in levko barvili, ki imajo brezbarvno in obarvano stanje. »Na reverzibilnih sistemih smo opravili nekaj raziskav z veliko navedki za to področje. Nadaljevali smo v smeri bolj uporabnih ireverzibilnih sistemov, ki se obarvajo samo enkrat in kažejo termično zgodovino.« Obarvanje poteče pri značilni temperaturi, zato jih lahko uporabimo kot indikatorje segrevanja do te temperature. »Prva spoznanja smo prenesli v podjetje MyCol, kjer širimo področja izvedbe, predvsem temperature obarvanja in možnosti uporabe, le zelo redka pa smo tudi objavili.«

Če želite Marto Klanjšek Gunde tudi poslušati, kako sama razloži svoje znanstvenoraziskovalno delo, najdete v virih nekaj možnosti za to.^{3,4,5,6,7,8,9}

^{Marta Klanjšek Gunde predstavlja delovanje termokromnega materiala na Znanstivalu v Ljubljani, ki ga organizira Hiša eksperimentov (foto: Milan Gunde, junij 2015).}

Marta Klanjšek Gunde je vodila dva temeljna raziskovalna projekta: ¹Infrardeča spektroskopska analiza materialov za moderne tehnologije in Polimerni nanokompoziti za kemijske senzorje, ter štiri aplikativne raziskovalne projekte: Dispergiranje pigmentov v praškastih premazih, Tisk pasivnih elektronskih elementov za sisteme pametne embalaže, Materiali in strukture za optično variabilne zaščitne elemente ter Novi materiali za tiskane senzorje in indikatorje ter njihova integracija v pametne tiskovine. Okvirni program FP5 SWIFT (2000–2003) s kemičarko, doktorico Uršo Opara Krašovec, je bil prvi projekt, ki ga je inštitutu financirala Evropska unija. Marta Klanjšek Gunde je vodila tudi mednarodna projekta ClimateKIC Pathfinder Temperaturno občutljive etikete za živila v hladni dobavni verigi (T-labels4food) in EIT ClimateKIC Jej krožno. Poleg tega je sodelovala pri več temeljnih in aplikativnih raziskovalnih projektih, ciljnih raziskovalnih programih Znanje za varnost in mir (CRP MIR), več bilateralnih projektih in bila vključena v štiri programske skupine.

Najprej je bila zaposlena v raziskovalni enoti Strukturna kemija.¹ Ko se je ta razdelila v laboratorije, je raziskovala v Laboratoriju za spektroskopijo materialov, ki ga je vodil Boris Orel. Ko se je ta leta 2012 upokojil, je vodja Laboratorija (Odseka) za kemijo materialov postal kemik, profesor Miran Gaberšček (1962–). V letu 2002 so jo izvolili za višjo znanstveno sodelavko.

 _{Skupinska slika Laboratorij za spektroskopijo materialov. Spredaj: Nina Hauptman, Ivan Jerman, Mojca Fir, Angelja Kjara Surca in Marta Klanjšek Gunde; zadaj: Boris Orel, Zorica Crnjak Orel, Helena Spreizer in Marko Bitenc (foto: Kemijski inštitut, maj 2006).}

»Sodelavke in sodelavci, veliko jih je bilo. Z Ano Nagode sva prebrodili prva leta moje zaposlitve. Ana je izdelovala tudi odlične slike infrardečih spektrov z grafičnimi peresi za tehnično risanje Rotring na prosojni papir Paos, ki smo jih potrebovali za članke in poročila. Veliko potrpežljivosti sem se naučila od izvrstne tehničarke Silve Zagorc, ki je neutrudno izvajla tudi vse nenavadne poskuse za Dušana Hadžija. S kemičarko, doktorico Zorico Crnjak Orel, sva opravili veliko zanimivih raziskav spektralno-selektivnih barv za sončne kolektorje. Zelo pomembno vlogo je imel Boris Aleksandrov, moj sošolec s fakultete, ki je bil v prvi skupini mladih raziskovalcev za pretok v industrijo; prišel je iz Iskre Mikroelektronike leta 1985. Skupaj sva naredila veliko zelo pomembnih premikov, najprej pri prenosu računalniških podatkov iz prvega infrardečega spektrometra s Fourierovo transformacijo na osebni računalnik in uspešno začela z računalniško obdelavo spektrov. Z njim sem postavila najpomembnejše osnove za svojo doktorsko nalogo,« je o svojih sodelavkah in sodelavcih povedala Marta Klanjšek Gunde.

_{Primer analize s prvim infrardečim spektrometrom in zadnjim disperzijskim infrardečim spektrometrom iz februarja 1976. Naprava Perkin Elmer 180 je odslužila okoli leta 1984 (foto: Milan Gunde, september 2025).}

»Omeniti moram tudi srečanja ob kavi v »gajbi«, kjer smo se pogovorili v vsem, kar je bilo treba.« »Gajba« je bila lesena zgradba na mestu, kjer so zdaj stopnice na mansardo. V njej je bil nameščen prvi računalnik na oddelku. Ko so ga prestavili v sedanjo računalnico, kjer se zdaj nahaja računalniška skupina »Vrane«, je »gajba« postala prostor za pitje čaja, kave, sestanke in nekaj odslužene opreme. Ime »Vrane« je dobesedni prevod angleške okrajšave CROW (Columns and Rows of Workstation). Tam smo skrivali tudi kavo. Med glavnimi razpravljavci je bil kemik profesor Jure Zupan (1943–), kasnejši zaslužni raziskovalec Kemijskega inštituta, veliko najrazličnejših debat sem imela tudi s kemičarko profesorico Marjano Novič (1955–). Z Uršo Opara Krašovec, s katero sva opravili nekaj raziskav kromogenih materialov za pametna okna, sva tudi kasneje, ko je odšla na Fakulteto za elektrotehniko, ostali v tesnih stikih. Spadala je v krog mladih raziskovalk, ki so jih na Kemijskem inštitutu imenovali »orlice«, ker jim je bil mentor Boris Orel.

Prav gotovo moram omeniti še Dolfeta, pokojnega profesorja fizike Adolfa Miklavca (1942–2005), ki je bil izjemno pronicljiv sogovornik v katerikoli debati. Nudil mi je izjemno pomoč pri končnem piljenju mojih prvih raziskovalnih člankov, objavljenih v času razpadanja Jugoslavije. Spominjam se, kako je globoko zamišljen hodil gor in dol po našem hodniku. V »gajbi« si je za malico kuhal krompir v oblicah in zraven jedel skuto. Imel je malo kmetijo blizu Žirovnice in obljubljal, da bo po upokojitvi za vsakega od nas pridelal po en zaboj krompirja. A upokojitve ni dočakal, saj ga je na poti na vlak v službo na prehodu za pešce do smrti povozil prehiter voznik.«

»V tujini nisem bila veliko. Največ raziskovalne širine sem pridobila na kongresih in v bilateralnih projektih, predvsem s Češko. Pomembne povezave sem vzpostavila tudi pri evropskem sodelovanju v znanosti in tehnologiji (COST), pri delu v Slovenskem društvu za razsvetljavo in Društvu koloristov Slovenije, ki sta bili vključeni v mednarodne povezave. Ko sem začenjala znanstveno pot, tujina ni bila tako enostavno dosegljiva kot danes.« Prav tako izpopolnjevanje v tujini ni bilo zahtevano po takratnem pravilniku za izvolitev v naziv. Vzpostavila je sodelovanje z Vladimirjem Ivanovskim in Vladimirjem M. Petruševskim s Fakultete za naravoslovje in matematiko Univerze sv. Cirila in Metoda iz Skopja v Severni Makedoniji ter Rahelo Kulčar in Majo Strižič Jakovljević s Fakultete za grafične umetnosti Univerze v Zagrebu na Hrvaškem. Sodelovala je tudi z Marie Kaplanovo, Tomasom Syrovyjem in Marketo Držkovo z Oddelka za grafično umetnost in fotofiziko, Fakultete za kemijsko tehnologijo Univerze v Pardubicah na Češkem. Od tam prihaja tudi njen sodelavec, kemik doktor Ondrej Panák. Sodelovala je tudi s Claudijem Olearijem z Oddelka za fiziko in znanosti o Zemlji Univerze v Parmi v Italiji, ter Manuelom Melgosa Lattorejem z Oddelka za optiko Univerze v Granadi v Španiji. Močne povezave s slovenskimi podjetji Color Medvode, Cetis, Helios, Papirnica Radeče in Muflon, je vzpostavila prek različnih mentorstev in jih večinoma vzdrževala prek teh oseb oziroma njihovih mentoric v podjetjih.«

_{Podpis licenčne pogodbe med direktorjem Kemijskega inštituta Gregorjem Anderluhom in direktorico podjetja MyCol Marto Klanjšek Gunde (foto: Kemijski inštitut, januar 2018).}

»Težko se odločim za enega samega,« je Marta Klanjšek Gunde odgovorila na vprašanje, kaj smatra za svoj največji raziskovalni dosežek. »Morda najprej osrednji dosežek mojega doktorata: dokaz, da je položaj infrardeče absorpcije odvisen tudi od debeline vzorca ter v katerih okoliščinah je ta optični efekt pomemben ali celo tako izrazit, da postane zelo pomemben. Raziskave so potekale na tankih plasteh za mikroelektronske aplikacije. Imela sem tudi pomembno vlogo pri teoretičnem opisu sevalnih pojavov, ki so odločilni za termične lastnosti premazov. Zelo ponosna sem na raziskave termokromnih materialov. Temeljne raziskave so potekale na reverzibilnih sistemih, ko pa se mi je utrnila ideja, kako narediti ireverzibilne variante, smo postavili temelje podjetja MyCol, odcepljenega podjetja Kemijskega inštituta«. MyCol je okrajšava za polno ime Mysteria Colorum, iz latinščine skrivnosti barv, ki ga je skupaj s tremi kolegicami registrirala leta 2017.¹⁰

Pedagoško delo

Leta 2008 so Marto Klanjšek Gunde izvolili v naziv znanstvene sodelavke na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani za področje materialov, kmalu zatem pa še v naziv docentke na področju informacijske in grafične tehnologije na Naravoslovnotehniški fakulteti. Leta 2014 in 2019 so jo izvolili v naziv izredne profesorice za področje informacijske in grafične tehnologije. Kot zunanja sodelavka je na doktorskem študiju izvajala več predmetov: Osnove optike, spektroskopije in mikroskopije (2007–2019), Barvni modeli in barvne preslikave (2007–2015), Osnove elektronike za aplikacije v tiskani elektroniki (2007–2019) in Analitika sodobnih materialov in aplikacij (2007–2015).

Iz sredstev Agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS) je postala mentorica dvema mladima raziskovalkama, Nini Hauptman in Maši Žveglič. »Uspela sem biti mentorica ali somentorica še sedmim drugim doktorskim študentkam, na kar sem zelo ponosna,« je povedala, dvema mladima raziskovalkama iz gospodarstva, Mojci Friškovec in Kristini Bašnec, obe iz podjetja Cetis, ter Raheli Kulčar in Maji Strižić Jakovljević, ki sta prišli z Grafične fakultete Univerze v Zagrebu, Hrvaška. Nina Rogelj je doktorirala na Univerzi vzhodne Finske v Joensuu. Posebno zanimivo je bilo mentorstvo Katji Malovrh Rebec ter somentorstvo Tjaši Vidmar. »Ne glede na to, da sem želela privabiti kakšnega kandidata, so k meni prihajale le zelo zanimive kandidatke,« je komentirala mentorstva mladim raziskovalkam. Postala je mentorica sedmim magistrskim kandidatkam: Petri Potočnik Izgoršek, Andreji Pondelak, Janji Plevnjak, Tjaši Vidmar, Niki Vatič in Katarini Jenko (somentorica) ter edinemu moškemu kandidatu Mihi Golobu. Mentorirala ali somentorirala je 19 diplomskih nalog, med katerimi je bilo tudi pet moških kandidatov.

_{Marta Klanjšek Gunde v pisarni (foto: Nada Kraševec, september 2025)}

Izbrali so jo tudi za članico ekspertnega telesa ministrstva, pristojnega za znanost, za problematiko žensk in podreprezentiranih skupin v znanosti v letih 2014–2022. Komisijo za ženske v znanosti je takrat vodila kemičarka, profesorica Marije Bešter Rogač (1958–), leta 2018 pa so jo pod vodstvom astrofizičarke, profesorice Andreje Gomboc (1969–), preimenovali v Komisijo za enake možnosti v znanosti. Komisija vsako leto izvede posvetovanja o aktualnih temah kot pomoč ministrstvu pri oblikovanju vključujoče znanstvene politike v Sloveniji. V času njenega sodelovanja so vključili tudi etiko in integriteto, pri čemer je ledino orala Urša Opara Krašovec.
Na predlog reprezentativnih sindikatov je postala tudi članica Upravnega odbora ARRS (2019–2023) in preoblikovane Agencije za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (ARIS, 2023–2025).

Zaščita intelektualne lastnine s patenti

Skupaj s sodelavkami in sodelavci je intelektualno lastnino zaščitila s tremi patenti.^1,11 V letu 1988 so Istvan Radoczy, Boris Orel, Marta Klanjšek Gunde, Zorica Crnjak Orel in Marija Vodlan prijavili patent za industrijski izum Postopek za proizvodnjo barvnih premazov; tako proizvedene barve in njihova uporaba, zlasti v sončnih kolektorjih in embalaži farmacevtskih, kozmetičnih in živilskih izdelkov, pri Centralniem patentnem uradu v Rimu. V letu 2011 so Andrijana Sever Škapin, Marta Klanjšek Gunde, Luka Škrlep, Raša Urbas in Petra Živec v Ljubljani pri Uradu Republike Slovenije za intelektualno lastnino s patentno družino zaščitili UV-indikatorsko funkcionalno tiskarsko barvo.^1,11 Marta Klanjšek Gunde, Kristina Bašnec in Metka Hajzeri so z družino patentov leta 2017 pri istem uradu zaščitile Temperaturni indikator za prikaz temperaturnih nihanj artiklov nad določeno mejo v hladni verigi na področju temperaturnih indikatorjev, pametnih nalepk, grafične tehnologije in hladne verige.^1,11

Nagrade za znanstvenoraziskovalno delo

Znanstveno raziskovalno delo Marte Klanjšek Gunde je bogato nagrajeno, prejela je 13 različnih priznanj in nagrad.

V letu 2002 je prejela priznanje Društva koloristov Slovenije za požrtvovalno delo pri monografiji Interdisciplinarnost barve; leta 2006 bronasto plaketo Slovenskega društva za razsvetljavo za prispevek k razvoju stroke; leta 2007 je uredniški odbor knjige Fizika, moj poklic, katerega članica je bila, prejel priznanje Prometej znanosti;¹² leta 2009 je prejela priznanje za najboljše predavanje na kongresu Mednarodnega združenja raziskovalnih organizacij za informacijsko, medijsko in grafično industrijo (IARIGAI) v Stockholmu; leta 2011 priznanje za najpogosteje navajan članek Barvnometrične lastnosti reverzibilnih termokromnih tiskarskih barv v mednarodni reviji Barvila in pigmenti (Dyes and Pigments); leta 2015 Potrdilo o izjemnem prispevku pri recenziranju za to revijo; leta 2016 srebrno plaketo Slovenskega društva za razsvetljavo za pomemben prispevek k razvoju stroke in Potrdilo o izjemnem prispevku pri recenziranju za mednarodno revijo Gradbeništvo in okolje (Building and Environment).

V letu 2015 je prejela Rektorjevo nagrado za najboljšo inovacijo Univerze v Ljubljani. V letu 2018 se je podjetje MyCol, ki razvija pametne nalepke za živilsko industrijo, uvrstilo med pet najpomembnejših start-up podjetij na svetu za področje pametnih nalepk za živila (StartUs Insights).

V letu 2021 je prejela medaljo Svetovne organizacije za intelektualno lastnino (WIPO) za izumitelje na 14. mednarodni konferenci o prenosu tehnologije (ITTC).

_{Prejem medalje Svetovne organizacije za intelektualno lastnino (WIPO) za izumiteljice in izumitelje. Marti Klanjšek Gunde je medaljo podelila Karin Žvokelj, v. d. direktorice Urada RS za intelektualno lastnino (foto: Marjan Verč, oktober 2021).}

V letu 2023 je prejela Srebrno priznanje za inventivno rešitev na področju krožnega gospodarstva za leto 2022 Strateško razvojno-inovacijsko partnerstvo – Mreže za prehod v krožno gospodarstvo (SRIP – Krožno gospodarstvo). V letu 2023 so podjetje MyCol vključili v tedenske mednarodne objave Start-upi z vplivom, ki jih je vredno spremljati.

_{Ekipa podjetja MyCol. Spredaj: Ondrej Panák, Katarina Jenko in Aljaž Seliškar; zadaj: Barbara Šumiga, Nadja Železnik, Marta Klanjšek Gunde, Eva Pogorelc in Simon Gabrijelčič (foto: arhiv podjetja MyCol, 2025).}

Omeniti velja tudi bi še lestvico najuglednejših in najvplivnejših znanstvenic in znanstvenikov na svetu, ki so uvrščeni med zgornja 2 % raziskovalk in raziskovalcev po vsem svetu, po mnenju Univerze Stanford iz Kalifornije v ZDA.¹³ Lestvica temelji na standardiziranih parametrih navedb, h-indeksa, hm-indeksa, popravljenega s strani avtoric in soavtorjev, številu navedkov člankov glede na avtorska mesta ter sestavljenem kazalniku. Med zgornja 2 % raziskovalk in raziskovalcev so se v letu 2024 uvrstile tri raziskovalke s Kemijskega inštituta skupaj s 13 raziskovalci. Poleg Marte Klanjšek Gunde na področju optike, uporabne fizike, fizike in astronomije sta to še Zorica Crnjak Orel na področju materialov, uporabne fizike in strateških tehnologij ter Marjana Novič na področju medicinske in biomolekularne kemije, analitske kemije in kemije.

Spomini na Kemijski inštitut

Druženje

»Ko sem davnega leta 1981 prišla na Kemijski inštitut delat diplomo, je bilo med vodji kar nekaj žensk. Ko so odhajale v pokoj ali v drugo službo, so na njihova mesta praviloma stopali moški. Ne bi rekla, da je bilo zato kaj slabše, bilo pa je zagotovo drugače. Ne vem natančno, koliko je bilo moških in koliko žensk, a bili smo povezana druščina. Hodili smo v lokal na Kopališču Kolezija, običajno ob torkih, ko je bil 10-urni delavnik in smo imeli v jedilnici malico in kosilo. Po uvedbi 40-urnega delovnega tedna in ko je Kopališče Kolezija začelo propadati, je ta navada izginila. V prvih letih službovanja je bilo veliko druženja ob pitju kave in čaja, saj tega nisi mogel početi ob računalniku, ker jih ni bilo. Zaradi teh sestankov smo dobro vedeli, kaj se na oddelku dogaja, kaj je novega na inštitutu, kaj v svetu, seveda pa so bile tudi ženske in moške debate. Mislim, da so bile zelo koristne za oblikovanje odnosa do raziskovanja in družbe nasploh. Morda zdaj to vlogo vsaj deloma prevzemajo socialna omrežja?« se je spraševala Marta Klanjšek Gunde.

Spremembe raziskovalnega dela skozi čas

»Raziskovalno delo se je od mojih začetkov bistveno spremenilo. Sprva je bilo veliko ročnega dela, na primer preučevanja infrardečih spektrov. Delo sem začela na spektrometru Perkin Elmer 180, ki je za snemanje uporabljal monokromator, spekter pa se je sproti risal na papir. Vsak spekter je imel tudi bazno linijo, ki jo je bilo treba upoštevati pri vsaki kvantitativni obravnavi. Pri delu s tem spektrometrom sem se naučila števil pomembnih postopkov, ki sem jih tudi kasneje lahko s pridom uporabila zlasti za razumevanje infrardeče spektroskopije.«

Prvi infrardeči spektrometer na Fourierovo transformacijo (FTIR) so dobili leta 1984 (BioRad, Digilab 20-80 FTIR). Imel je računalnik za izvedbo Fourierove transformacije in »ploter«, na katerem so se izrisali spektri, ni pa omogočal dostopa do spektralnih podatkov, torej s spektri ni bilo mogoče početi nič več kot to, da so se izrisali na »ploter«. V tem obdobju so se pojavili prvi osebni računalniki (PC). »S kolegom Borisom Aleksandrovim sva skupaj izvedla prvi prenos infrardečega spektra na osebni računalnik in napisala program za grafični prikaz spektrov ter izvedbo osnovnih računskih postopkov, kot so upoštevanje bazne linije poljubne oblike, pretvorba spektrov iz transmitančnih enot v absorbančne in obratno, odštevanje spektrov ter določevanje intenzitete absorpcij. S temi možnostmi sva začela raziskavati infrardeče spektre materialov, pomembnih za mikroelektroniko, kjer je čakalo mnogo izzivov, zlasti pri obdelavi eksperimentalnih rezultatov. Čeprav je kolega kmalu končal svoje usposabljanje in je bilo obdobje sodelovanja razmeroma kratko, so bila to zame izjemno plodna leta.«

»Spomnim se tudi nezaupanja v izračune, ki so bili narejeni na osebnem računalniku. Zanimiv je bil pomislek, kaj bi se izračunalo, če bi se tak osebni računalnik nesli na primer na Triglav? V današnjem času je to zelo nenavadno vprašanje, pa je bilo tudi takrat.«

Zbor zaposlenih

»Iz prvih časov službovanja na inštitutu se spomnim zborov delavk in delavcev, ko smo napolnili predavalnico in je direktor predstavil vse novice. Tako smo, danes bi rekli »v živo«, izvedeli, kaj je ali bo novega. Sedaj je inštitut bistveno večji, velika predavalnica pa je ostala enaka, zato taka srečanja niso več izvedljiva. Novice prejemamo po elektronski pošti ali jih beremo na spletni strani, srečanja »v živo« pa so rezervirana za posamezne odseke, laboratorije ali celo manjše skupine.«

Čestitke za rojstni dan, športni dnevi in novoletne nagrade

Zanimive spremembe je uvedel takrat mladi direktor, kemik, doktor Peter Venturini (1966–). »Spomnim se, da sem bila zelo presenečena, ko sem za rojstni dan prejela čestitko z njegovim lastnoročnim podpisom.« To je veljalo za vse zaposlene in trajalo do njegovega odhoda. Uvedel je tudi športne dneve. »Še zdaj hranim svoji medalji iz zimskih športnih iger na Sorški planini leta 2006, bronasto in polžka. Takrat je inštitut posloval zelo dobro in vsako leto smo prejeli znatno novoletno nagrado.« Peter Venturini je to vedno povedal na novoletni zabavi, ki je takrat potekala na inštitutu.

_{Športni dan na Soriški planini, Marta Klanjšek Gunde na štartu. (foto: zima 2006)}

Novoletne zabave

Novoletne zabave so bile nekoč zelo pestre. »Eden od zaposlenih v tehnični službi, Lojze Muhar, je prinesel svojo harmoniko. V našem nadstropju smo na električnem opekaču pekli klobase in hrenovke, pijača je bila na voljo.« Take zabave so se končale s prepovedjo točenja alkohola, novoletna srečanja za zaposlene pa so se preselila v gostilno oziroma restavracijo.

Novo zaposleni

»Včasih sem poznala vse zaposlene.« Nove zaposlene v skupnih službah so pripeljali predstavit. »Imeli smo eno osebo v kadrovski službi in enega pravnika. Pravnik je vedel, v katerem Uradnem listu je kaj zapisano in je vedno iz svojega arhiva v omari potegnil pravil izvod. Je imel kak iskalnik? Morda v glavi, zato pa je gotovo moral vsako novo številko skrbno prebrati.«

_{Sindikalni izlet v rudnik soli Salzbergwerk Berchtesgaden, Nemčija. Marta Klanjšek Gunde, v prvi vrsti, prva z leve in tedanji sindikalni zaupnik SVIZ-KI Muharem Husič, v drugi vrsti, šesti z desne (foto: junij 2006).}

Delo v sindikatu
O svojem delu v sindikatu je Marta Klanjšek Gunde povedala: »Od 2018 do 2025 sem kot sindikalna zaupnica vodila Sindikat Kemijskega inštituta (SVIZ-KI). Pri tem sem se naučila pomembnih veščin, poslušanja različnih argumentov, preučevanja možnih akcij in iskanja najboljših načinov za izvedbo. Pomembno je bilo tudi sodelovanje s centralo Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture, predvsem z generalnim tajnikom, Branimirjem Štrukljem, s pravnico Anjo Korošec oziroma Nejo Škulj, ki je skrbela za visoko šolstvo in znanost, ter s sindikalnimi zaupniki in zaupnicami sosednjih inštitutov: Instituta Jožef Stefan, Nacionalnega inštituta za biologijo ter Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti. S skupnimi močmi smo uspeli izpeljati tudi nekaj pomembnih sprememb v plačnem sistemu.«

_{Slovo sindikalne zaupnice Marte Klanjšek Gunde; nasledil jo je Mitja Križman (foto: Nada Kraševec, januar 2026).}

Rast ustanove

Z uvedbo računalnikov lahko seveda naredimo dosti več in bolje, vendar smo vsak v svojem kotu in se bistveno manj družimo. Inštitut je postal zelo velik. »Ko sem se zaposlila, je bilo parkirišče precej prazno, deloma zato, ker nas je bilo malo (okoli 120), pa tudi zato, ker smo večinoma prihajali z mestnim prometom ali kolesi, saj je bilo veliko zaposlenih brez avtomobila.« Že nekaj časa je parkiranje pomemben problem, nemogoče je poznati vse zaposlene, neposrednih stikov je zelo malo. Inštitut dobesedno poka po šivih in se seli na nadomestne ali nove lokacije. To so omogočili vrhunski raziskovalni dosežki, večje vlaganje v znanost in mednarodna sodelovanja. »Vsak zaposleni ima svoj računalnik, kar je bilo pred leti nepredstavljivo, raziskovalna oprema je sodobna in se redno obnavlja.«

Osamosvojitev Slovenije

Osamosvojitev je najprej pomenila prekinitev sodelovanja z inštitucijami bivše Jugoslavije in posledično veliko težav pri poslovanju inštituta. Povezave z državami bivše skupne domovine so se kasneje praviloma ena za drugo ponovno vzpostavile. »V času osamosvajanja sem pošiljala enega svojih člankov v mednarodno revijo Uporabna spektroskopija, kjer je bilo še zapisano, da je Kemijski inštitut v državi Yugoslavia. Članek so poslali z običajno pošto, recenzija pa je močno zamujala. Razlog za to je bilo dejstvo, da so jo poslali s pomočjo faksa, ki je iz meni neznanih razlogov šel v Dalmacijo in nato počasi ter po ovinkasti poti prispel v Ljubljano. Nato sem imela precej izzivov jih seznaniti, da je Ljubljana v Sloveniji in ne v Jugoslaviji.«

»Po osamosvojitvi smo imeli možnost prvih prijav na evropske projekte, takrat Okvirni program (FP6 in FP7). Zelo kmalu so se bistveno povečale povezave po Evropi in povsod smo bili zaželen partner. Pomemben prispevek je odigrala tudi ARRS, predvsem z možnostjo odprtih prijav na razpise. Tako sem se leta 2005 prijavila na prvi razpis za mentorice in mentorje mladim raziskovalkam in raziskovalcem in uspela. Gotovo je bil to začetek uspešnega dela.«

Kemikalije

»Nekdaj so bile kemikalije na lesenih policah, praviloma dostopne vsakomur. Rezervne in večje količine so bile na policah pred straniščem. Okno je bilo stalno odprto, drugih varoval ni bilo. V času vojne za Slovenijo smo morali zavarovati tudi kemikalije, zato smo jih prenesli v kletne prostore, nato pa se je to stanje hitro začelo spreminjati. Iz laboratorijev so odstranili leseno pohištvo, uvedli so kovinske omare s prezračevanjem, kasneje pa uvedeno tudi sledenje kemikalijam s črtnimi kodami. S takratnega vidika je sedanje stanje nepredstavljivo. S tem so se pogoji za delo na inštitutu bistveno izboljšali.«

Menza

»V prvih letih je bila menza v kleti, kuhar je po želji pripravljal tudi ocvrta jajca in palačinke. Pogosto smo imeli hrenovke. To je bilo pomembno mesto za druženje. Z dokončanjem prizidka se je kuhinja preselila na sedanjo lokacijo. Kot opažam, druženje v menzi še vedno ostaja, vsaj kratkotrajno.«

Osebni stiki

»Včasih je bilo druženje med zaposlenimi bolj spontano kot danes, saj smo bili nekako prisiljeni v osebne stike. Zdaj se pošlje e-pošta, SMS ali pa pokliče na mobilni telefon. Virtualna dosegljivost pogosto nadomesti osebne stike, kar je zelo dobro za delo in pravočasno doseganje dobrih rezultatov, ne more pa nadomestiti človeških odnosov in pogovorov ob kavi. Pri tem manjka osebna rast, ki jo pridobiš, ko se obrusiš v medsebojnih pogovorih.«

Vratarji

»Zanimivi so spomini na vratarje. Spominjam se zelo duhovitega, ki smo ga klicali Đorđe. Takrat smo za izhod, na primer na Institut Jožef Stefan, imeli posebne dovolilnice za izhod, ki jih je podpisal vodja. Nekoč sem šla v knjižnico na lov za članki, ki sem jih našla v knjižici Trenutna vsebina, kjer so vsak teden izšli naslovi člankov v angleščini, objavljenih v tistem tednu. Takrat jih je bilo le toliko, da so naslovi napolnili knjižico. Šla sem mimo in mu oddala listek ter rekla, da grem »na Štefana«. Đorđe se je zamislil in prijazno rekel, da bi raje šel »na Štefko«. Kasneje je zelo oseben odnos uvedel vratar Zvonko. Zelo lepo je bilo malo poklepetati z njim, saj je vedel ogromno in znal zelo dobro argumentirati svoje mnenje. Nedavno se je potihoma upokojil.«

Telefonistka

»Nekdaj smo imeli zaposleno zelo zanimivo telefonistko Francko Dobnikar. Bila je izjemno slabovidna in telefonistka je bila ena redkih možnih zaposlitev za tako osebo. Francka je skrbela za telefonsko centralo in opravljala povezave za vse zunanje klice, ki jih je bilo treba takrat izvesti preko centrale. Predvsem so bili pomembni klici v tujino, kjer je odigrala ključno vlogo. Večino številk, tudi internih, je znala na pamet, nikoli se ni zmotila, vsaj jaz ne vem za to. Prepričana sem, da bi lahko v drugih časih dosegla bistveno več, kot je zmogla kot telefonistka. Z uveljavitvijo operacij oči so njena debela očala postala nepotrebna in dobila je čisto nov videz. Francka je bila živa enciklopedija številk.«

Viri

1.Zbirka Informacijski sistem o raziskovalni dejavnosti v Sloveniji (SICRIS). cris.cobiss.net/ecris/si/sl.
2.Marta Klanjšek Gunde. Infrardeča spektroskopija tankih plasti. Doktorsko delo. Univerza v Ljubljani, 1996.
3.Marta Klanjšek Gunde. 'Spektroskopija in toplotno sevanje, toplogredni plini, 'astro' folija'. Tekmovanje v znanju računalništva, 'Videolectures', Ljubljana 2007. 
4.Marta Klanjšek Gunde (intervjuvanka). 'Uporaba ultravijoličnih žarkov in ultravijolične svetlobe pri kemičnih postopkih', oddaja 'Razlaga z razlogom'. Radio Slovenija, Val 202. Ljubljana, 9. 8. 2007.
5.Marta Klanjšek Gunde in Urša Opara Krašovec (intervjuvanki). Učinki svetlobe na materiale, oddaja 'Sadovi znanja'. TV Pika, Ljubljana, 17. 10. 2009.
6.Marta Klanjšek Gunde (intervjuvanka). 'Svetloba : pogled v znanost'. Sodelovanje v izobraževalnem programu 3. programa Radia Slovenija, oddaja ARS. Ljubljana: Radio Slovenija, 2012. tvslo.si/predvajaj/dr-marta-klanjsek-gunde-svetloba/ava2.140086165/, 1. 7. 2012.
7.Marta Klanjšek Gunde. 'Uporaba nanotehnologije pri zaščiti izdelkov pred ponarejanjem' 8. nanotehnološki dan, 'Videolectures', Ljubljana 2012.
8.Marta Klanjšek Gunde (intervjuvanka). Kaj svetloba pomeni za človeka? Oddaja 'Pogled v znanost', Radio Slovenija, Tretji program (ARS), 4d.rtvslo.si/arhiv/pogled-v-znanost/174326559, 23. 3. 2015.
9.Marta Klanjšek Gunde (intervjuvanka). 'Zakaj ustanoviti odcepljeno podjetje in kako prijaviti inovativno idejo na evropski razpis'. Oddaja 'Gravitacija, Podkast Gospodarske zbornice Slovenije (GZS), 3. 9. 2020.
10.Podpis licenčne pogodbe s podjetjem MyCol. www.ki.si/novica/podpis-licencne-pogodbe-s-podjetjem-mycol/, 26. 1. 2018.
11.Zbirka patentov. patents.google.com.
12.Marta Klanjšek Gunde, Maja Remškar, Marija Ipavec, Nadja Železnik. Fizika, moj poklic : življenje in delo naših fizičark. Ljubljana: Društvo jedrskih strokovnjakov Slovenije, 2007.
13.John P. A. Ioannidis, August 2024 data-update for »Updated science-wide author databases of standardized citation indicators« (Posodobitev podatkov za avgust 2024 za Posodobljene znanstvene baze podatkov avtorjev s standardiziranimi kazalniki citiranja), Elsevier Data Repository, V7, doi: 10.17632/btchxktzyw.7, 2024. elsevier.digitalcommonsdata.com/datasets/btchxktzyw/7.

Zahvala

Z Marto Klanjšek Gunde sva se pogovarjali avgusta 2025, pravzaprav ne le takrat, temveč večkrat. Hvala, ker si si vedno vzela čas za poslušanje in, kadar je bilo mogoče, tudi za rešitve izzivov na službeni poti.

Zapisala Nada Kraševec, 9. 2. 2026