Novica

Izmišljene celine, vodne poti in otoki odtisnjeni na medeninaste plošče in celo na bronast globus, so del najnovejšega umetniškega projekta slovenske, mednarodno uveljavljene umetnice Jasmine Cibic. Vse skupaj deluje kot nenavadne planetarne podobe, ki pa so v resnici mikroskopski posnetki solz, natančneje zelo natančne slike kristaliziranih struktur solz, ki so nastale na Kemijskem inštitutu.

Avtorica mikroskopskih podob je naša sodelavka Mojca Opresnik, mikoskopistka z Odseka za anorgansko kemijo in tehnologijo, ki se posveča zlasti preučevanju materialov. Umetnica Jasmina Cibic jo je k sodelovanju pri projektu povabila, potem ko je nekaj njenih mikroskopskih posnetkov videla v slovenski izdaji revije National Geographic in časopisu Delo. Povezali sta se in skupaj ustvarili zanimivi umetniški zgodbi - Kartografije žalosti (Cartographies of Grief) in Breme skrbi (Gravity of Care).

Umetniški projekt predstavlja nadaljevanje stalne serije performativnih raziskovanj Jasmine Cibic na področju zagovorništva človekovih pravic. V ospredje postavlja globoko protislovnost, s katero se soočajo mednarodne institucije v svetu, ki ga vse bolj zaznamujejo genocidi ter razkroj pravnih in etičnih norm. Tokrat umetnica svojo pozornost usmerja na trenutni zastoj v delovanju na področju človekovih pravic in izpostavlja razkorak med vznesenim jezikom mednarodnih pogodb, ter kruto realnostjo globalne neodzivnosti.

Od kod so solze?

Solze so za umetniško delo darovali predstavniki Odbora za otrokove pravice pri Združenih narodih. Njihove solze so intimna, telesna pričevanja o čustvenem in intelektualnem naporu, ki ga terja obramba človekovega dostojanstva. Z mikroskopskimi posnetki teh solz, ki razkrivajo kristalne vzorce podobne planetarnim ali topografskim površinam, Cibic človekove pravice predstavi ne kot abstraktna načela, temveč kot krhke, utelešene pokrajine, ki so nenehno izpostavljene grožnjam. Ta dela zavračajo monumentalnost in namesto tega ponujajo spekulativne kozmologije: predloge za alternativne prihodnosti, zgrajene iz čustvenih usedlin sedanjosti in neizpolnjenih obljub preteklosti.

V skladu s širšo umetničino prakso, ki pogosto preizprašuje vlogo kulture pri oblikovanju narodov, diplomaciji in ideološkem performansu, projekt obiskovalce izziva, da se soočijo z neuspehom nadnacionalnih idealov in z vztrajnostjo uporov, utemeljenih na skrbi. S poetično materialnostjo in politično nujnostjo delo postane hkrati dejanje žalovanja in predlog za gradnjo sveta, zasnovanega na empatiji, solidarnosti in spominu.

Znanost in umetnost z roko v roki

Gre za umetniško delo, v katerem se srečata umetnost in znanost. Mikroskopske podobe solz so nastale z uporabo vrstičnega elektronskega mikroskopa (SEM), visoko zmogljivega znanstvenega instrumenta, namenjenega izjemno natančnemu opazovanju površinske strukture vzorcev. V nadaljevanju Mojca Opresnik pojasni, kako je potekalo delo in s kakšnimi izzivi se je pri tem srečala.

»Vsekakor sem bila počaščena, ko sem prejela povabilo k sodelovanju pri razstavi, hkrati pa sem takoj začutila tudi veliko odgovornost. Dokler sem se 'igrala' s svojimi solzami, ki so bile na voljo za poskuse in analize, sem se zabavala. A ko je iz Švice prispel paket z uradnimi vzorci, drobnimi epruvetkami, označenimi z imeni, sem jih začela dojemati kot čisto zlato. Količina solz je bila izjemno majhna, morda 10 do 20 mikrolitrov, in prostora za ‘igranje’ ni bilo več.

^{Vzorci solz, ki so jih darovali predstavniki Odbora za otrokove pravice pri Združenih narodih.}

Solze so zanimiv biološki material z zapleteno kemijsko sestavo, vendar hkrati precej zahtevne za pripravo in zajem z elektronskim mikroskopom. Kljub več neuspešnim poskusom priprave vzorcev, ki sprva niso dali zadovoljivih rezultatov, mi je s poskušanjem vendarle uspelo razviti ustrezen protokol. Vzorce sem pripravila tako, da sem posamezno kapljico solze nanesla na čisto krovno stekelce in jo pustila, da se je pri sobni temperaturi povsem posušila. Med procesom sušenja je prišlo do kristalizacije, kar je vodilo do nastanka značilnih morfoloških struktur, ki sem jih nato zajela s posnetki.

Za zajem kakovostnih slik je ključna električna prevodnost vzorca, kar pa je pri mikroskopiranju solz predstavljalo izziv. Solze namreč niso dobro prevodne, zato je prihajalo do nabiranja električnega naboja (t. i. charging), kar povzroča artefakte in slabo ločljivost slike. Težavo sem rešila s pomočjo posebnega ogljikovega traku, ki je vzorec fiksiral in odvajal električni naboj stran od vzorca.

^{Solze med procesom priprave vzorcev za mikroskopiranje.}

In še s kemijskega vidika … osnovni kristal solz je natrijev klorid (NaCl), ki običajno tvori značilne kockaste kristale. Vendar pa se zaradi prisotnosti drugih snovi v solzni mešanici njihova rast pogosto spremeni, kar vodi v raznolike strukture. Kristali se povezujejo med seboj in tvorijo različne oblike, ki jih lahko opazujemo pod mikroskopom. Med sušenjem so solze najpogosteje tvorile dendritične kristalne strukture s suličastimi in radialno razvejanimi oblikami, ki spominjajo na smrekove veje.

Seveda pa se človek ne more izogniti vprašanju o razliki med solzami žalosti in solzami sreče. Vzorci solz, uporabljeni v tej analizi, so bili pridobljeni v žalostnih okoliščinah in trenutkih stiske. Zato gre tukaj za več kot zgolj znanstveno opazovanje, gre za osebne zgodbe, čustva in človekovo dostojanstvo.

Čeprav elektronski mikroskop razkriva le njihovo fizično strukturo, se zavedamo, da vsaka kapljica solze nosi zgodbo, ki presega biokemijo. Glede na vpliv čustvenih stanj na sestavo solz lahko domnevamo, da bi kristalizacijski vzorci solz, izločenih v srečnih ali drugačnih čustvenih trenutkih, kazali drugačne morfološke značilnosti,« pripoveduje Mojca Opresnik.

Umetniški projekt na ogled v Derryju

Projekt je del obsežnejše razstave Jasmine Cibic z naslovom 'The Gift Ecology', ki je trenutno na ogled v umetniškem centru Void v mestu Derry na Severnem Irskem. Razstava bo kasneje potovala v več drugih evropskih držav, pričakujemo jo lahko tudi v Sloveniji. Več o razstavi v Derryju preberite > TUKAJ.

Fotoutrinki z razstave