Novica

Ljubljana, 5. junij 2020 - V okviru 5. Tedna Kemijskega inštituta smo gostili okroglo mizo z naslovom Tujci v slovenskem akademskem in znanstvenem okolju, ki smo ga pripravili v sodelovanju s Francoskim inštitutom v Sloveniji.

Naši gostje so bili: dr. Simona Kustec, ministrica za izobraževanje, znanost in šport, dr. Jure Gašparič, državni sekretar, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, Mateja Ribič, državna sekretarka na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, prof. dr. Danilo Zavrtanik, rektor Univerze v Novi Gorici, Florence Ferrari, veleposlanica Francoske republike, prof. dr. Sergio Cabello, profesor, Fakulteta za matematiko in fiziko, dr. Clement Zankoc, raziskovalec, Institut 'Jožef Stefan', dr. Fabio Lapenta, raziskovalec, Kemijski inštitut. Omizje je povezoval direktor Kemijskega inštituta prof. dr. Gregor Anderluh.

Z gosti smo razpravljali o položaju tujih znanstvenikov v slovenskem raziskovalnem okolju in govorili o internacionalizaciji slovenske znanosti. Spraševali smo se, zakaj slovenski akademski sistem ni uspešen pri privabljanju mladih obetavnih znanstvenikov. Lani objavljeni podatki namreč kažejo, da je pri nas med doktorskimi študenti le dobrih osem odstotkov tujcev, v EU pa je teh povprečno četrtina. Zanimalo nas je, s kakšnimi ovirami vse se pri nas srečujejo tuji strokovnjaki. Dotaknili smo se različnih birokratskih ovir, s katerimi se srečujejo tujci, ki pridejo na delo v Slovenijo, ter tudi vprašanja, kako akademske inštitucije rešujejo vprašanje tuje delovne sile. Spraševali smo se še, kako velika ovira je pri vsem tem slovenski jezik. Pa tudi ali je spodbujanja rabe angleškega jezika v raziskovalnem in akademskem okolju dovolj. In če ne, zakaj ne?

Najprej smo dali besedo tujim raziskovalcem, ki živijo in delajo pri nas, nekateri že vrsto let, drugi nekaj mesecev.  Pravijo, da so z življenjem v Sloveniji zadovoljni, tudi zaradi jezika večjih težav niso imeli, so pa naleteli na določene težave pri urejanju upravnih formalnosti na samem začetku bivanja v Sloveniji.

Nato je spregovoril rektor Zavrtanik, na Univerzi v Novi Gorici je namreč kar 60 odstotkov doktorskih študentov tujcev, med tam zaposlenimi pa je tujcev 35 odstotkov. 'Odločiti se moraš in ustanovo odpreti, nato pa ponujati dobre pogoje. Če ponujaš dobre pogoje, potem zagotovo pritegneš veliko mladih iz tujine', je poudaril. Govoril je še o dvo- ali večjezičnosti, v čemer ne vidi ničesar slabega. Prav obratno, to nas vse bogati, meni Zavrtanik. 'Če se odločiš za internacionalizacijo, se odločiš vsaj za dva jezika', je še dodal.

Ribičeva je poudarila, da za tujce največ lahko naredijo delodajalci sami. Pojasnila je, da se na ministrstvu na različne načine, denimo s kontaktnimi točkami, trudijo, da bi se tujci pri nas dobro počutili. Da pa bi bilo potrebno debirokratizirati postopke, večkrat na primer pride do težav pri priznavanju tujega znanja in izobrazbe. Anderluh je ob tem opozoril predvsem na težave s plačami. 'Tudi če gre za najboljše evropske projekte, s katerimi bi na slovenske raziskovalne ustanove lahko pritegnili tuje znanstvenike, je vprašanje plače vedno tisto, ki prevaga', je bil jasen.

Na vprašanje, kako urediti področje plač, da bi bili tudi tu konkurenčni, je odgovoril Gašparič. 'Zavedamo se te težave in zato se bomo v novem zakonu o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti lotili tudi plač in plačnih razredov za tuje raziskovalce', je dejal. 'Raziskovalna dejavnost je globalna dejavnost in drugače niti ne more biti, je še dodal.

Ko je bilo govora o številu tujih znanstvenikov pri nas, je Cabello opozoril na pomembno dejstvo. Namreč ni pomembno le koliko tujih raziskovalcev je pri nas trenutno, bolj pomembno je, koliko jih uspemo zadržati pri nas, oziroma koliko od teh je profesorjev in znanstvenih svetnikov.

Francoska veleposlanica Ferrari je ob tem opozorila na vprašanje, kako pritegniti najboljše tuje strokovnjake. Dejala je, da na tem področju lahko veliko naredimo z ustrezno komunikacijo, mreženjem in skupnimi projekti.

Ko se je omizju pridružila še ministrica Kustec, pa je povedala, da se na ministrstvu močno trudijo za internacionalizacijo. 'Kapital naše majhne države je tisto, kar nima geografskega obsega - to je obseg in kakovost znanja. Tu smo lahko konkurenčni in prav zato menimo, da moramo internacionalizacijo spodbujati', je dejala ministrica.

Ministrici smo nato predstavili še nekaj inštitutskih odsekov. Med drugim smo jo seznanili s prizadevanji za razvoj cepiva proti Covid19 ter ji razkazali nekaj raziskovalne infrastrukture.

Posnetek razprave: www.facebook.com/kemijskiinstitut/videos/1226905784308198/