Na obisku predsednik Vlade Republike Slovenije dr. Robert Golob
Kemijski inštitut je obiskal predsednik Vlade Republike Slovenije dr. Robert Golob. Na delovnem sestanku, na katerem je bil prisoten tudi minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije dr. Igor Papič, se je seznanil z načrti za začetek gradnje novih prostorov Kemijskega inštituta. V novih prostorih bo deloval Center za tehnologije genske in celične terapije (CTGCT), ter še nekaj drugih inštitutskih laboratorijev. Začetek gradnje je predviden za drugo polovico tega leta. Predsednik vlade je ob obisku simbolično odkril maketo območja Kemijskega inštituta, kjer bodo zrasli novi prostori.
Predstavniki vodstva Kemijskega inštituta in Centra za tehnologije genske in celične terapije (CTGCT) so predsedniku vlade dr. Robertu Golobu in ministru za visoko šolstvo, znanost in inovacije dr. Igorju Papiču uvodoma predstavili dejavnosti Kemijskega inštituta in razvojne možnosti. Pri tem so posebno pozornost namenili predstavitvi načrtov za začetek gradnje novih prostorov Kemijskega inštituta, vključno s Centrom za tehnologije genske in celične terapije. V CTGCT bo potekal razvoj novih, personaliziranih načinov zdravljenja. Na ta način želijo raziskovalke in raziskovalci, v sodelovanju z zdravniki, pacientom z redkimi genskimi boleznimi in rakavimi obolenji omogočiti hitrejši dostop do naprednih oblik zdravljenja.
Dr. Špela Miroševič, raziskovalka na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani in soustanoviteljica Fundacije CTNNB1, ter prof. dr. Damjan Osredkar, dr. med., predstojnik Kliničnega oddelka za otroško, mladostniško in razvojno nevrologijo, Pediatrična klinika, Univerzitetni klinični center Ljubljana, pa sta predsednika vlade med obiskom seznanila s potekom razvoja zdravila Urbagen. Zdravilo Urbagen je poimenovano po dečku Urbanu, ki so mu sindrom CTNNB1 diagnosticirali pri devetih mesecih. Gensko zdravilo predstavlja preboj ne le za Urbana in druge bolnike, temveč tudi za slovensko znanost. Pri razvoju zdravila sodeluje tudi Kemijski inštitut, ki zagotavlja raziskovalno podporo.
»Slovenija dela velike korake pri vzpostavljanju modernega raziskovalnega in inovacijskega okolja z vpeljavo Zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti in plačne reforme, kar bo zagotovilo boljše upravljanje raziskovalnih inštitucij. Vlaganja v raziskovalno infrastrukturo je naslednji ključen korak pri opolnomočenju slovenskega znanstvenoraziskovalnega in inovacijskega okolja. Le tako bomo konkurenčni v globalnem okolju in bomo lahko premoščali inovacijske vrzeli,« je poudaril prof. dr. Gregor Anderluh, direktor Kemijskega inštituta.
»Navdušen sem nad tem kar vidim, po tem kar slišim ne zaostajamo, ravno obratno. Najlepše je, ko lahko raziskovalci rezultate svojega dela ponudijo domači javnosti. Zdi se mi, da te to kot raziskovalca najbolj izpolni,« je predstavitev načrtov komentiral dr. Robert Golob, predsednik Vlade Republike Slovenije. "Vse napredne tehnologije bodo vedno imele podporo te vlade," je še dodal.
»Na področju biomedicine se dogajajo izjemni preboji z novimi možnostmi zdravljenja vzrokov številnih bolezni s pomočjo genske in celične terapije. V našem Centru želimo prenesti dosežke in tehnologije, zaradi katerih nas cenijo v svetu, v razvoj naprednih zdravil in hitrejši dostop slovenskih pacientov in zdravnikov do njih. Prepričan sem, da je podpora našemu centru odlična investicija v prihodnost,« je dejal prof. dr. Roman Jerala, vodja projekta in Odseka za sintezno biologijo in imunologijo.
»Postavili smo si izziv, da postanemo vodilni akademski center v širši regiji za prenos biomedicinskih raziskav v klinike, ključno poslanstvo pa je, da slovenskim pacientom in zdravnikom omogočimo hitrejšo in cenovno bolj dostopno zdravljenje,« je dodala izr. prof. dr. Mojca Benčina, vodja Centra za tehnologije genske in celične terapije.
Prof. dr. Damjan Osredkar, dr. med., predstojnik Kliničnega oddelka za otroško, mladostniško in razvojno nevrologijo na Pediatrični kliniki Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana je ob predstavitvi razvoja zdravila Urbagen dejal: »Urbanovo kri smo poslali v laboratorij v Avstraliji, ker smo tam našli partnerja, in to je recimo en korak, ki bi ga lahko v prihodnje naredili v Sloveniji, ko bo ta center obstajal. Vse aktivnosti polagamo v to, da bi konec leta 2025 prišli do klinične študije prve faze, kjer bi zdravili prvega bolnika s tem genskim zdravilom. Želimo si, da bi bilo to v Sloveniji, saj večino znanja izvira iz Slovenije in bi bil to lep zaključek te zgodbe«.
Dr. Špela Miroševič, raziskovalka na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani in soustanoviteljica Fundacije CTNNB1, je dodala: »Kaj bi bilo drugače, če bi ta center že obstajal? Študijo učinkovitosti zdravila Urbagen smo peljali s Charles Riverjem, in stala je pol milijona, na CTGCT bi lahko to študijo opravili za 50.000 evrov«.
Kakšen je namen ustanovitve CTGCT
Za številna rakava obolenja in redke genske bolezni, ki jih vedno znova odkrivamo, še nimamo učinkovitih zdravil in načinov zdravljenja. Nove, napredne tehnologije zdravljenja, kot so genske in celične terapije, pa bi v prihodnje lahko ozdravile številne bolezni, ki imajo vzrok v genskem zapisu bolnikov. Ti novi načini zdravljenja so namreč izjemno učinkoviti, saj so ciljani in prilagojeni posameznim pacientom ali skupinam pacientov in delujejo na neposreden vzrok bolezni, zato lahko omogočijo celo trajno ozdravitev. V Centru za tehnologije genske in celične terapije, ki za zdaj deluje na Kemijski inštitut, v prihodnje pa bo dobil nove prostore, razvijajo tehnologije za pripravo naprednih zdravil, do začetka kliničnih raziskav za zdravljenje bolezni, za katere še nimamo učinkovitih zdravil. Center bo omogočil razvoj naprednih terapij predvsem na področju genskega zdravljenja bolezni, vključno z redkimi nevrorazvojnimi boleznimi, imunoterapijo raka, zdravljenjem nevrodegenerativnih bolezni, in razvoj drugih naprednih biomedicinskih zdravil. S tem želijo izkoristiti znanstveni potencial, ki že obstaja v Sloveniji, ter dolgoročno omogočiti boljše možnosti preživetja in izboljšanje kakovosti življenja bolnikov.
Kako bo deloval CTGCT
Ključnega pomenapri razvoju novih, personaliziranih načinov zdravljenja je odličnost raziskav s področja sintezne biologije, nevrobiologije, genetike in imunologije na Kemijskem inštitutu. Ta razvoj podpira sodelovanje znanstvenikov in zdravnikov UKC Ljubljana, pomembno povezovalno vlogo pa imajo tudi pacienti in njihovi zagovorniki. Center bo tako predstavljal pomemben most med biomedicinskimi raziskavami za napredno zdravljenje in njihovem prenosu do pacientov. Hkrati bo spodbujal razvoj biotehnoloških podjetij z visoko dodano vrednostjo ter povezovanje s farmacevtsko industrijo.
Za kakšen evropski projekt gre in koliko je vreden
Projekt CTGCT je financiran na podlagi evropskega razpisa Widening - Teaming for Excellence. Gre za pomembno shemo Evropske komisije v okviru programa Obzorja Evropa (Horizon Europe), namenjenega raziskavam in inovacijam. Strateški cilj omenjenega razpisa je okrepiti zmogljivosti za raziskave in inovacije v državah članicah, pridruženih državah ter oddaljenih regijah, katerim bi na področju raziskav in inovacij pomagalo sodelovanje z uspešnimi raziskovalnimi organizacijami. V projektu CTGCT so to naslednje partnerske ustanove: Univerzitetni kolidž v Londonu (UCL), Univerzitetni medicinski center Utrecht, Univerzitetna bolnišnica Charité v Berlinu in Tehnična Univerza Dresden. Skupna vrednost projekta znaša 30 milijonov evrov. Evropska komisija je projektu dodelila 15 milijonov evrov nepovratnih sredstev, Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije Republike Slovenije bo prispevalo dodatnih 15 milijonov evrov, s katerimi bodo zagotovljeni pogoji za vzpostavitev in dolgoročno delovanje centra.
Kdaj in kje bo zrasel CTGCT
CTGCT bo samostojni infrastrukturni in raziskovalni center, ki bo umeščen na območje Kemijskega inštituta v Ljubljani. Za delovanje centra je predvidena gradnja novega objekta in oprema za predklinične raziskave ter klinična testiranja. Vzporedno z gradnjo CTGCT bo potekala tudi delna obnova obstoječe infrastrukture Kemijskega inštituta in povezava vseh stavb v zaključeno celoto.
Prva faza gradnje se bo predvidoma začela v drugi polovici leta. V prvi fazi gradnje je predvidena rušitev stare stavbe nekdanje Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo (del območja Kemijskega inštituta) in priprava terena za izvedbo druge faze – gradnje objekta. V drugi fazi gradnje, je predvidena gradnja dveh stolpičev na severovzhodni strani, prilagoditev požarnih stopnišč in povezava objektov v celoto.
Obstoječi objekti Kemijskega inštituta so bili zgrajeni v različnih obdobjih in niso povezani v zaključeno celoto. Obseg raziskovalnega dela in sodobni varnostni standardi zahtevajo prilagoditev in povečanje laboratorijskih prostorov. V novozgrajene prostore za potrebe Kemijskega inštituta bo umeščen Laboratorij za elektrokatalizo in laboratoriji namenjeni odličnim mladim raziskovalcem. Sočasna gradnja CTGCT in dodatnih prostorov Kemijskega inštituta na isti lokaciji prinaša številne prednosti za Kemijski inštitut in raziskovalno dejavnost. Te prednosti vključujejo izboljšano sodelovanje, optimalno uporabo virov in raziskovalne opreme, sinergije med raziskovalnimi enotami ter predvsem racionalizacijo stroškov.
Več informacij o Centru za tehnologije genske in celične terapije (CTGCT):https://ctgct.si/
Podrobnosti o obisku tudi na spletni strani Vlade RS.