Novica

Kemijski inštitut v sodelovanju z Univerzo v Ljubljani in Institutom "Jožef Stefan" vabi na okroglo mizo

Od nevidnega do prelomnega: ženske, ki so premikale in premikajo meje znanosti

ob Mednarodnem dnevu žensk in deklet v znanosti

Kdaj: sreda, 11. 2. 2026, ob 14.00

Kje: Kemijski inštitut, Hajdrihova 19, Ljubljana, mansarda (3. nadstropje)

Udeležba: je brezplačna, prijava ni potrebna

Gostje omizja bodo: 

• prof. dr. Maruša Bradač, Fakulteta za matematiko in fiziko, UL
• dr. Ana Rebeka Kamšek, Kemijski inštitut
• dr. Tina Lebar, Kemijski inštitut
• prof. dr. Ingrid Milošev, Institut "Jožef Stefan"
• prof. dr. Maja Remškar, Institut “Jožef Stefan”

Jezik: slovenščina (okrogla miza)

Moderatorka okrogle mize: Janja Koren

Prenos v živo: STAvideo

Spoznajte gostje omizja: 

Prof. dr. Maruša Bradač
Fakulteta za matematiko in fiziko, UL

^{Foto: Arne Hodalič, Katja Bidovec}

Glavna tema raziskav dr. Maruše Bradač so prve galaksije v vesolju. S tem poskuša odgovoriti na vprašanje, kako so galaksije, med drugimi tudi naša Galaksija, nastale. Prelomne raziskave na tem področju se bodo zgodile z opazovanji teleskopa James Webb. Dr. Maruša Bradač pri tem projektu sodeluje kot članica raziskovane skupine, ki je razvila enega od štirih najpomembnejših znanstvenih instrumentov na teleskopu kamero NIRISS. Dr. Maruša Bradač preučevanje tudi sestav o vesolja, njena posebnost pa so meritve lastnosti temne snovi, izmuzljive snovi ki sestavlja kar četrtino vesolja. Je tudi prejemnica ERC Advanced Grant projekta.

Dr. Ana Rebeka Kamšek
Kemijski inštitut

^{Foto: osebni arhiv}

Dr. Ana Rebeka Kamšek deluje v Laboratoriju za elektrokatalizo na Odseku za kemijo materialov na Kemijskem inštitutu. Njeno raziskovalno delo je osredotočeno na preučevanje kristalne strukture elektrokatalizatorjev za uporabo ob čisti proizvodnji in rabi vodika, še posebej na odnose med strukturo in lastnostmi katalizatorjev z nanodelci na osnovi platine ali iridija. Dr. Kamšek je študirala fiziko na ljubljanski Fakulteti za matematiko in fiziko, nato pa doktorirala iz kemije na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani. Je tudi prejemnica Preglove nagrade za izjemno doktorsko delo ter nagrade za najboljše naravoslovno predavanje Slovenske matice.

Dr. Tina Lebar
Kemijski inštitut

^{Foto: osebni arhiv}

Raziskovalno delo dr. Tine Lebar je usmerjeno v razumevanje in inženiring interakcij med osnovnimi gradniki celice ter s tem v spreminjanje njenega delovanja. Po študiju mikrobiologije na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani je leta 2017 doktorirala na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani, doktorsko usposabljanje pa je kot raziskovalka opravljala na Kemijskem inštitutu na Odseku za sintezno biologijo in imunologijo. Nato je kot podoktorska raziskovalka delovala na Oddelku za genetiko Medicinske fakultete Univerze Harvard v Bostonu ter na raziskovalni ustanovi Wyss Institute, ki deluje v okviru Univerze Harvard. Po povratku iz ZDA ponovno deluje na Kemijskem inštitutu. Je prejemnica več uglednih znanstvenih priznanj, med drugim Preglove nagrade za izjemno doktorsko delo in Zlatega znaka Jožefa Stefana, ter štipendije L’Oréal–UNESCO »Za ženske v znanosti«. Uspešno je pridobila tudi več raziskovalnih projektov, med katerimi je tudi ERC Starting Grant.

Prof. dr. Ingrid Milošev
Institut "Jožef Stefan"

^{Foto: Črt Piksi}

Prof. dr. Ingrid Milošev je sodelavka Odseka za fizikalno in organsko kemijo Instituta "Jožef Stefan". Je pionirka raziskav na področju korozije in zaščite materialov ter biomedicinskih aplikacij v Sloveniji in širše. Septembra 2025 je na Norveškem prejela Evropsko medaljo za korozijo, najvišje znanstveno priznanje, ki ga podeljuje Evropska federacija za korozijo. Raziskovalka, ki je na IJS zaposlena od leta 1987 in od leta 2001 tudi v Ortopedski bolnišnici Valdoltra, je do nedavnega vodila odsek za fizikalno in organsko kemijo, se uveljavlja tako z znanstvenimi prispevki in uredniškim delom kot tudi z domačimi in mednarodnimi priznanji. Poleg raziskovalnega dela je dejavna tudi pri razvoju inovacij, ki segajo onkraj akademskega okolja. Njeno delo prispeva k večji prepoznavnosti Slovenije in instituta v mednarodnem prostoru.

Prof. dr. Maja Remškar, 
Institut "Jožef Stefan"

^{Foto: osebni arhiv}

Prof. dr. Maja Remškar je znanstvena svetnica na Odseku za fiziko trdne snovi na Institutu "Jožef Stefan" in redna profesorica za fiziko na Univerzi v Ljubljani. Je raziskovalka, ki sodi med pionirje nanotehnologije v slovenskem in mednarodnem merilu, predvsem na področju anorganskih nanocevk in nanožičk . Je avtorica in soavtorica 169 znanstvenih člankov, ki so skupaj pridobili okrog 7.000 čistih citatov. Je tudi so-inventorica več mednarodnih patentov in direktorica odcepljenega podjetja, ki ga je soustanovila pred 18 leti. Od leta 2007 vodi javni dialog v Sloveniji na področju varne proizvodnje in uporabe nanomaterialov ter opozarja na tveganja za zdravje, ki so povezana z nanotehnologijo in s sproščanjem nanodelcev v ozračje. Dva mandata je bila članica Odbora za ženske v znanosti na Ministrstvu za visoko šolstvo in znanost. Je soustanoviteljica Neformalne mreže slovenskih fizičark in sourednica knjige Fizika, moj poklic. V zadnjem obdobju je bila članica EU projekta Athena z naslovom Enakost spolov za sprostitev znanstvenega potenciala. Je tudi članica prve sestave Republiške komisije za etiko in integriteto v znanosti.

Posnetek dogodka je na voljo > TUKAJ

Dogodek pripravljamo v sodelovanju z: