Novica

Če bi mi kdo pred dobrim letom dni (2011, op.a.) rekel, da bom ob letu osorej (2012, op.a.) živel in delal v Singapurju, bi se zagotovo nasmejal do solz. Danes je zgodba povsem drugačna.

  Po zaključku usposabljanja po programu mladega raziskovalca pri mentorju dr. Franciju Merzela in uspešnem zagovoru doktorske disertacije v maju 2010 sem dobro leto preživel v Laboratoriju za računalniške bioznanosti in bioinformatiko, kjer sem se ukvarjal predvsem s postavitvijo računalnišega clustra in objavljanjem prispevkov iz doktorske disertacije., kjer sem se ukvarjal z računalniškimi simulacijami agregacije bioloških makromolekul, kar vključuje procese, do katerih pride v možganih obolelih z Alzheimerjevo boleznijo.

V januarju 2011 sem navezal stik s Singapurjem, kje naj bi odpirala pozicija na projektu, ki je na moč spominjal na tematiko, ki sem jo že obravnaval v doktoratu. V osnovi naj bi raziskoval vezavo polikarbonatnega polimera na modelno biološko membrano s poudarkom na atomskih podrobnostih, ki bi lahko prišle prav pri načrtovanju novih molekul.

V Singapur sem se preselil julija 2011. Po nekaj začetnih težavah (kontinent zamenja le malokdo) sem se hitro navadil na novo delovno okolje in ekipo, ki se od tistega v Sloveniji znatno razlikuje, vendar je to že druga zgodba.

Singapurska izkušnja me spreminja tako kot raziskovalca kot osebo. Vsak dan znova pridobivam znanja, ki bi mi lahko prišla prav pri projektu, na katerem delam. Ugotavljam, da so vizitke, ki so v Evropi predvsem nebodigatreba, zelo pomembne pri vzpostavljanju stika tako z drugimi raziskovalci kot s potencialnimi partnerji iz industrije. Spoznavam tudi, da znanost in raziskave morajo voditi do novih spoznanj, ki bodo spreminjala človeštvo.

Najpomembnejše: singapurska izkušnja me vsak dan opominja, da moram imeti odprto glavo za nova spoznanja inodprto srce za poglede in razmišljanja drugih. 

Na temo odhoda v tujino lahko rečem, da je to zagotovo nekaj boljšega, za kar se lahko mladi diplomant ali doktor znanosti odloči.

Jernej Zidar