Novica

Ljubljana, 30. marec 2021 - Na Kemijskem inštitutu smo gostili novinarsko konferenco z naslovom Okrevanje kot priložnost, na kateri je bilo govora o vlogi znanosti pri okrevanju ter njenem pomenu pri pripravi Načrta za okrevanje in odpornost (NOO) po pandemiji covida-19 v Sloveniji.

Tiskovno Konferenco so sklicali direktorji slovenskih raziskovalnih zavodov, člani Koordinacije samostojnih raziskovalnih inštitutov Slovenije (KOsRIS), ki so želeli opozorili na dejstvo, da bodo prav znanost, raziskave in inovacije eden najpomembnejših dejavnikov ponovnega zagona gospodarstva ter zagotavljanja slovenske samooskrbe na različnih ravneh.  

KOsRIS kot pomemben del slovenske javnosti, je ob tej priložnosti pripravil tudi izjavo, v kateri:

ocenjuje, da mora Slovenija čim bolje izkoristiti gospodarsko okrevanje po epidemiji za spodbujanje gospodarskega in družbenega razvoja v skladu s trajnostnim razvojem;

ugotavlja, da so praviloma vse države EU, vključno z državami EU-13, prepoznale vlogo znanja kot osnovo za njihov nadaljnji razvoj in odpornost, ter temu primerno povečale sredstva na področju raziskav, razvoja in inovacij;

je prepričan o globoki povezanosti med družbeno in demokratično razvitostjo države in družbe ter vlaganji v raziskave, razvoj in inovacije;

ugotavlja, da Načrt za okrevanje in odpornost vključuje prevelik delež sicer potrebnih podpornih ukrepov in premalo razvojno usmerjenih projektov v skladu z osnovnim namenom tega mehanizma;

poziva Vlado RS, da na področju razvoja, raziskav in inovacij poskuša nadomestiti zamujeno in v okviru  evropskih sredstev, ki jih ima Slovenija na razpolago v času po okrevanju po pandemiji covida-19 čim bolje uporabi za razvoj družbe znanja.

Celotno izjavo KOsRIS najdete TUKAJ.

Sogovorniki so sicer na tiskovni konferenci predvsem izpostavili nekaj tem, ki se jim zdijo pomembne pri nadaljnjem načrtovanju dejavnosti za okrevanje naše družbe po epidemiji, ter glede vloge znanosti, raziskovanja in inovacij pri teh načrtih.

Prof. dr. Gregor Anderluh, direktor Kemijskega inštituta in predsednik KOsRIS je uvodoma izpostavil pet glavnih področij, ki bi jih morali nasloviti tako na nacionalni ravni, kot z mehanizmi, ki jih omogočajo evropska sredstva:

1. reformni mehanizmi

2. raziskovalna infrastruktura

3. podporni mehanizmi

4. razvoj kadrov in internacionalizacija

5. prenos znanja in sodelovanje z gospodarstvom

Anderluh je še opozoril, da je pandemija pokazala, kako ranljive so sodobne družbe in kako lahko znanost hitro in učinkovito pomaga pri spopadu s takšnimi krizami. V tej luči v raziskovalni sferi z razočaranjem ugotavljajo, da se polja znanosti, raziskav in razvoja ter inovacij ne jemlje tako resno, kot bi se ga moralo. Posvetiti bi mu morali več pozornosti, tako za boljše odzivanje na prihodnje krize kot za to, da bo Slovenija v prihodnje bolj konkurenčna, je dejal Anderluh. Spomnil je na po njegovih besedah katastrofalno slabo stanje na področju javnih vlaganj v znanost in raziskave ter razvoj. Slovenija tako zaseda nečastno mesto med državami EU, ki za te namene vlagajo najmanj.

V Koordinaciji samostojnih raziskovalnih inštitutov Slovenije so prepričani, da je obdobje okrevanja po pandemiji, ki sovpada s pripravo programskih dokumentov za novo večletno financiranje v EU, pravi čas za razmislek o ukrepih za boljšo organizacijo na področjih znanosti, raziskav in razvoja ter inovacijske dejavnosti.

Direktorica Nacionalnega inštituta za biologijo prof. dr. Maja Ravnikar je izpostavila predvsem pomen stabilnejšega financiranja znanosti na Slovenskem. Opozorila je na pomen čimprejšnjega sprejetja zakona o raziskovalni dejavnosti, saj bo to, kot pravi, osnova za začetek strukturnega spreminjanja financiranja in upravljanja z znanostjo pri nas. Opozorila je, da so raziskovalci na inštitutih financirani izključno na podlagi projektov. Tako nizke ravni stabilnega financiranja po njenih besedah ne pozna nobena druga evropska država. Ko mora znanost odgovoriti na težave ali izzive, se je tako zelo težko organizirati in hitro odzvati, saj morajo neprestano pripravljati in voditi projekte. Projektno delo sicer ni nič slabega, a vse ima svojo mero, je dodala.

Direktor Instituta Jožef Stefan prof. dr. Boštjan Zalar si medtem želi, da bi odločevalci več razmišljali o tem, kaj bo imela na koncu od vlaganja v raziskave družba in kako bo to prispevalo k višji kakovosti življenja. Opozoril je tudi, da morajo biti načrti prožni in omogočati stalne spremembe, predvsem pa bi morali pri novih mehanizmih dati občutno več poudarka vsebini in ne toliko obliki. Preveč se namreč pogovarjamo o novih organih, premalo pa o tem, kako zagotoviti več mladih raziskovalcev, ki bodo lahko tvorno razmišljali o novih idejah, ter inženirjev, ki se bodo čim manj ukvarjali z birokracijo in poročanjem, je dodal.

Prof. dr. Oto Luthar, direktor Znanstveno-raziskovalnega centra SAZU meni, da zmanjkuje časa za korak od načelnega strinjanja, da je znanost potrebna, k spoznanju, da je predpogoj za razvoj in preživetje. Znanost je neizbežno potrebna za razvoj družbe, znanost je kapital, najprej simbolni, zelo pogosto pa tudi materialni, je bil jasen. Znanost vidi tudi kot priložnost za male države, da postanejo velike, in to za razmeroma majhen vložek.

Na tiskovni konferenci so sodelovali:

prof. dr. Maja Ravnikar, direktorica Nacionalnega inštituta za biologijo

prof. dr. Boštjan Zalar, direktor Instituta 'Jožef Stefan'

prof. dr. Oto Luthar, direktor Znanstveno-raziskovalnega centra SAZU

prof. dr. Gregor Anderluh, direktor Kemijskega inštituta

Celotno tiskovno konferenco si lahko ogledate na povezavah:

livestream.com/accounts/564247/events/7618799/videos/219412148/player

https://www.facebook.com/kemijskiinstitut/videos/285486803138417