Novica

V okviru 7. Tedna Kemijskega inštituta smo gostili omizje z naslovom Kaj prinaša novi zakon na področju znanosti. Zbrane je uvodoma na daljavo nagovorila prof. dr. Maria Leptin, predsednica Evropskega raziskovalnega sveta (ERC). V razpravi na okrogli mizi pa so sodelovali prof. dr. Igor Papič, minister za izobraževanje, znanost in šport, prof. dr. Mitja Lainščak, direktor Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS (ARRS), prof. dr. Gregor Majdič, rektor Univerze v Ljubljani, prof. dr. Boštjan Zalar, direktor Instituta "Jožef Stefan", prof. dr. Sonja Novak Lukanovič, direktorica Inštituta za narodnostna vprašanja, ter prof. dr. Gregor Anderluh, direktor Kemijskega inštituta. Omizje je povezovala Martina Kolenc Novak (Slovenska tiskovna agencija), uvodni del pogovora z Mario Leptin pa je vodil Draško Veselinovič (Slovensko gospodarsko in raziskovano združenje).

Izhodišče razprave je bil Zakon o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti (ZZrID), ki je začel veljati v začetku letošnjega leta. Zagotovil naj bi pogoje za razvoj kakovostne in globalno primerljive znanstvenoraziskovalne dejavnosti, z vsem tem pa tudi višjo kakovost življenja za vse v Sloveniji ter dvig konkurenčnosti slovenskega gospodarstva. Zakon sicer prinaša vrsto pomembnih rešitev, a preden bo zagotovil sodoben znanstvenoraziskovalni in inovacijski sistem, nas čaka še vrsta izzivov.

Prvi del razprave je bil posvečen odličnosti v znanosti. Razpravo je z uvodnimi besedami odprla predsednica Evropskega raziskovalnega sveta (ERC) Maria Leptin, ki je, prvič po nastopu mandata konec lanskega leta, nagovorila predstavnike slovenskega akademskega prostora. »Znanstvena odličnost je edino merilo pri financiranju raziskovalnih projektov«, je dejala. Poudarila je tudi, da je za znanstveno odličnost izjemnega pomena dobra raziskovalna infrastruktura, avtonomija raziskovalcev in ustrezen razvoj raziskovalnega kadra, ter ob tem našo vlado pozvala, naj vse to pomaga razvijati in zagotavljati.

^{Maria Leptin}

Sledil je pogovor o tem, kako zagotavljati odličnost v znanosti v slovenskem prostoru. Na vprašanje, kako bodo naslavljali odličnost, je bil zgovoren Lainščak. »Moramo se pogovarjati, različne znanosti med seboj, tako lahko vidimo kaj nam manjka. Pogovarjanje in sodelovanje je pot naprej«, je bil jasen. »Kaj je odličnost? Veliko vprašanje. Ne le objave v Science in Nature«, je dejal Majdič. Da je vprašanje odličnosti v znanosti zahtevno vprašanje, se je strinjal tudi Anderluh. »Razvoj infrastrukture je osnova, ki zagotavlja odlične raziskave. A ne smemo razmišljati le o novih inštrumentih, razmišljati moramo tudi o velikopoteznih projektih kot so na primer nove gradnje za potrebe znanosti, ki vzpostavljajo pogoje za interdisciplinarne preboje na aktualnih družbenih izzivih«, je poudaril Anderluh. »Odličnost v znanosti je širok pojem. Pomeni možnost poglobljenega in empiričnega raziskovanja, kar pa zahteva čas in sredstva«, je dodala Novak Lukanovič.

 ^{Mitja Lainščak, Sonja Novak Lukanovič}

V osrednjem delu razprave je bilo govora o razmerah po uvedbi novega zakona na področju znanosti ter napredku pri uvajanju le-tega. Zakon med drugim ureja stabilno financiranje javnih raziskovalnih organizacij, možnosti nagrajevanja odličnih raziskovalcev in odprtega dostopa do znanstvenih objav. Omogočil naj bi tudi boljše vključevanje v evropski in svetovni raziskovalni prostor. Cilj zakona je, da delež javnih sredstev za znanstvenoraziskovalno dejavnost doseže en odstotek bruto domačega proizvoda, in sicer s povečanjem državnega financiranja za najmanj 0,08-odstotne točke letno.

»Vsi smo zadovoljni, da je bil novi zakon sprejet. Potrebno pa je narediti vse, da bi sprejeli tudi podzakonske akte, dejstvo je, da kar precej zamujamo s tem«, je dejal minister Papič. Če teh aktov ne bomo sprejeli namreč ogrožamo normalno delovanje raziskovalnih inštitutov in univerz, denimo samo pri financiranju mladih raziskovalk in raziskovalcev, je še dodal minister, ter da zdaj čakajo, da akademska skupnost doseže soglasje glede Pravilnika o stabilnem financiranju. »Glede zamujanja je težava, da dejansko ne vemo, kako bomo letos funkcionirali, ker še nimamo razreza sredstev. Za mlade raziskovalce ne vemo, koliko jih bomo lahko vpisali. To je treba nujno urediti«, je težavo glede zamud pri sprejemanju pravilnikov predstavil Majdič. »Tudi pri sprejemanju podzakonskih aktov se moramo pogovarjati in usklajevati. Ključna dokumenta sta Pravilnik o stabilnem financiranju, na podlagi katerega moramo mi pripraviti svoje pravilnike, in Akt o ustanovitvi, ki ju moramo čimprej vzpostaviti«, se je ob tem zavzel Anderluh.

^{Gregor Majdič, Gregor Anderluh}

Izpostavljeno je bilo tudi, da novi zakon ne naslavlja vseh izzivov v slovenskem raziskovalnem sistemu. Nasloviti bo potrebno predvsem plače mladih raziskovalk in raziskovalcev in administrativnega osebja na raziskovalnih inštitucijah. »Veliko bo novega, a zdi se, da se tega novega vsi malo bojimo. Ne cincajmo, dajmo na papir kar smo se dogovorili in nato čez čas pretehtajmo, kaj je dobro in kaj ne«, pa je bil odločen Zalar.

^{Boštjan Zalar}

V zadnjem delu razprave smo se posvetili mladim raziskovalkam in raziskovalcem ter njihovemu razvoju. Prisluhnili smo posnetku dr. Tine Lebar, sintezne biologinje, ki je svojo raziskovalno pot začela prav na Kemijskem inštitutu, trenutno pa kot podoktorska študentka deluje na oddelku za genetiko na medicinski fakulteti Univerze Harvard. O raziskovalni klimi v Sloveniji povedala: »V Sloveniji se je potrebno za marsikaj zelo borit, zaradi česar je potem ozračje pogosto napeto, v tujini pa je vse bolj sproščeno, manj je tekmovanja, več je zaupanja med kolegi, zato je lažje vzpostaviti stike in sodelovanja, ki potem pogosto vodijo v zanimive projekte.«

Ob koncu razprave nas je zanimalo, kaj od novega zakona in spremenjenih razmer na znanstvenoraziskovalnem in inovacijskem področju pričakuje slovensko gospodarstvo. V izjavi predsednika Gospodarske zbornice Slovenije Tiborja Šimonke smo med drugim lahko slišali: »Konkurenčna prednost Slovenije so zagotovo raziskave in razvoj, zato pričakujemo, da bo agencija upoštevala kriterij gospodarskega vpliva kot komplementarni kriterij ob prijavah za temeljne raziskave povezane s področji pametne specializacije in drugimi nacionalnimi razvojnimi prioritetami«.

--------

Posnetek celotne razprave najdete na povezavi: https://www.facebook.com/kemijskiinstitut/videos/1194532918041644/

Kontakt za več informacij: Nataša Jager Radin, natasa.jager.radin(at)ki.si