Skip to main content

Novica

Okrogla miza o izzivih razvoja in proizvodnje baterij

 

Večje sodelovanje in povezovanje med raziskovalnimi ustanovami in industrijo, še intenzivnejše vključevanje v evropske projekte, spodbude gospodarstvu, vzgoja vrhunskega kadra ter ustanovitev baterijskega razvojnega centra so koraki, s katerimi bi se Slovenija lahko uspešno vključila v trende na področju razvoja in proizvodnje baterij, ki jim lahko sledimo v Evropi in svetu.

V okviru 7. Tedna Kemijskega inštituta smo gostili okroglo mizo z naslovom Izzivi razvoja in proizvodnje baterij – kje je Slovenija? V razpravi so sodelovali minister za infrastrukturo mag. Bojan Kumer, sekretarka na Direktoratu za trajnostno mobilnost in prometno politiko Ministrstva za infrastrukturo mag. Milena Černilogar Radež, prof. dr. Tomaž Katrašnik s Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani, direktor podjetja NGEN Roman Bernard, predsednik uprave Domel Holding mag. Matjaž Čemažar, ter prof. dr. Robert Dominko, vodja Laboratorija za moderne baterijske sisteme na Kemijskem inštitutu. Med razpravo smo lahko prisluhnili še izjavam Philippeja Jacquesa, direktorja združenja Energy Materials Industrial Research Initiative (EMIRI), dr. Johana Blondella, predstavnika Evropske komisije v okviru partnerstva BATT4EU, ter ustanovitelja podjetja Pipistrel Iva Boscarola. Omizje je povezoval Borut Hočevar, novinar časnika Finance.

 

Podnebne spremembe narekujejo uporabo obnovljivih virov energije in s tem tudi elektrifikacijo različnih sektorjev – od mobilnosti, robotike, interneta stvari (ang. Internet of things), pa vse do zdravstva in še marsikaterega drugega področja. V vseh omenjenih sektorjih so potrebe po energiji čedalje večje. S tem se razvijajo in vzpostavljajo različni načini pridobivanja in shranjevanja električne energije, pri tem pa imajo izjemno pomembno vlogo prav baterije. V Evropi se z razmeroma hitrim tempom vzpostavlja proizvodnja baterij, ob tem pa se porajajo tudi potrebe po številnih prilagoditvah in aplikacijah na različnih področjih. Mnoga pomembna evropska podjetja denimo že izdatno vlagajo v celotno verigo vrednosti potrebno za proizvodnjo baterij, vzpostavljajo se potrebe po prilagoditvi izobraževalnih sistemov ipd. V razpravi smo se posvetili evropskim trendom na tem področju ter tudi prizadevanjem Slovenije, da bi se intenzivno vključila v te smernice razvoja.

Uvodoma smo lahko slišal izjavo Blondella. »Evropa potrebuje ogromno baterij, da bi dosegla svoj cilj brez emisij do leta 2050. Hkrati želi biti samozadostna pri proizvodnji baterij, ta trg bo po letu 2030 vreden kar 250 milijard evrov na leto. Leta 2017 je bilo zato ustanovljeno Evropsko zavezništvo za baterije, ki je v prednostne naloge vključilo znatne naložbe v raziskave in inovacije baterij v celotni življenjski dobi. To se izvaja preko partnerstva Batt4EU«, pravi. Vizija partnerstva je, da bo EU do leta 2030 globalno najboljši ekosistem za baterijske inovacije. Vprašanje ki se ob tem poraja je, kaj lahko Slovenija naredi, da se bo vključila v vse te tokove razvoja, ki se obetajo v Evropi.

Ob tem je spregovoril minister Kumer. »Boljša prihodnost je zelena prihodnost. Shranjevanje energije bo imelo ključno vlogo pri tem, imelo bo največji vpliv na zagotavljaje zanesljive oskrbe z energijo in stabilnega obratovanja energetskega sistema v razmerah, ko bomo prehajali v ogljično nevtralno gospodarstvo in družbo ter predvsem obsežno rabo obnovljivih virov energije«, je dejal ter še dodal, da bo za vse to potreben celovit razpon tehnologij za shranjevanje energije.

Bojan Kumer, minister za infrastrukturo

Sledil je pogovor o tem, kako bogato znanje s področja razvoja baterij, s katerim razpolagamo v Sloveniji, še uspešneje prenašati iz raziskovalnih laboratorijev v gospodarstvo, tudi preko slovenskih meja. »Potrebujemo neko skupno pot z industrijo, da preidemo t.im. »dolino smrti«, kjer pogosto končajo izumi in inovacije. Na Kemijskem inštitutu to deloma že uresničujemo preko sredstev za pravični prehod, ki so deloma namenjena tudi izgradnji baterijskega centra v bodočnosti. Seveda to ne bo edini korak, potrebne bodo tudi precejšnje spodbude industriji za vzpostavitev proizvodnje«, je dejal Dominko.

 

Robert Dominko

Zgovorna je tudi izjava Boscarola, ki smo ga vprašali, na kakšen način vidi sodelovanje visokotehnološkega sektorja z raziskovalnimi inštituti in univerzami. »Brez povezovanja vseh deležnikov dandanes ne gre. Če ni znanja, ni razvoja če ni uporabe v praksi, ki generira dodano vrednost za nove raziskave in razvoj, krog ni sklenjen in se proces prej ali slej ustavi«, je povedal.

Dominko je nato še nekoliko podrobneje spregovoril o načrtovanem baterijskem centru, ki naj bi ga do konca leta 2024 vzpostavili v Zasavju. »Namen tega centra je, da bo laboratorijske raziskave, ki nastajajo pri nas na inštitutu, v Sloveniji in regiji, popeljal do prototipov, ki bi jih lahko uporabili na konkretnih primerih in napravah. Industriji bomo tako lahko pokazali njihovo aplikativnost in doseg, ter tudi poslovne priložnosti, ki so za tem. Tako se bo industrija lažje odločala kako naprej«, pravi. Prvi del centra bo prototipna linija, drugi del pa bo omogočal validacijo določenih rešitev in njihovo integracijo, je še pojasnil Dominko. Dodal je, da Slovenija vedno išče neko nišo, in da bi bil prav na področju razvoja baterij, ki bodo okoljsko manj obremenjujoče, mogoč preboj.

V zadnjem delu razprave pa so bili v ospredju še kadri na področju razvoja baterijskih sistemov. »Da bi se lahko uspešno vključili v trende razvoja na področju baterij, je potrebno predvsem znanje. Seveda pa je ključno, da so mladi zainteresirani za študij na tem področju«, je poudaril Katrašnik

Tomaž Katrašnik

Posnetek celotne razprave najdete na povezavi:

https://www.facebook.com/kemijskiinstitut/videos/351754183711251

 

Kontakt za več informacij: Nataša Jager Radin, natasa.jager.radin(at)ki.si

Raziskovalci Kemijskega inštituta poročajo o znanstvenem napredku na področju tehnologije urejanja genoma. Izboljšali so…
Ljubljana, 10. november 2021 – Raziskovalca Kemijskega inštituta prof. dr. Gregor Mali in dr. Andraž Krajnc sta…
Ljubljana, 6. julij 2021 - Koronakriza  nas pesti že skoraj leto in pol. Človeštvo je postavila pred neslutene izzive,…
Ljubljana, 7. januar 2021 - Slovenski znanstvenik dr. Nejc Hodnik, ki je za raziskave elektrokatalizatorjev leta 2019…
Ljubljana, 31. avgust 2020 - Na Kemijskem inštitutu smo pripravili tiskovno konferenco, na kateri smo predstavili…
Za slepe in slabovidne(CTRL+F2)
barva kontrasta
velikost besedila
označitev vsebine
povečava