Skip to main content

Novica

Podelili smo Preglove nagrade za izjemna doktorska dela v letu 2019

Ljubljana, 27. november 2019

Kemijski inštitut je na tradicionalnem sprejemu za poslovne partnerje podelil tri Preglove nagrade za izjemno doktorsko delo v letu 2019. Dobitniki omenjenih prestižnih nagrad so: dr. Ana Bjelić, dr. Fabio Lapenta in dr. Tea Lenarčič.

Tokratna slovesnost je bila sicer posvečena letošnjima prejemnikoma projektov Evropskega raziskovalnega sveta, prof. dr. Jerneju Uletu in izr. prof. dr. Nejcu Hodniku. Častni gost dogodka in slavnostni govorec je bil vodja predstavništva Evropske komisije v Republiki Sloveniji, dr. Zoran Stančič, ki je ob tej priložnosti predstavil pogled na izzive in priložnosti Slovenije kot dela Evropskega raziskovalnega in izobraževalnega prostora.


Dr. Ana Bjelić  je prejela nagrado za doktorsko delo z naslovom »Katalitske pretvorbe derivatov lignina in njihova reakcijska kinetika«. Mentor pri delu je bil doc. dr. Blaž Likozar.

Utemeljitev komisije:

Dr. Ana Bjelić je v okviru doktorskega dela razvijala mikrokinetični model za katalitsko pretvorbo derivatov lignina. Lignin je ena glavnih sestavin biomase in obetaven obnovljiv vir kemikalij in goriv. Žal se njegova struktura v različnih virih biomase razlikuje, zato končni produkti po katalitski pretvorbi niso vedno enake kakovosti. Natančen model katalitske pretvorbe bi ta problem lahko rešil, saj bi omogočil, da bi na podlagi znanih lastnosti lignina v dotični biomasi primerno priredili reakcijske pogoje, da bi dosegli želeno konverzijo in selektivnost pretvorbe. Nagrajenka je pri zasnovi svojega modela upoštevala termodinamiko raztapljanja vodika v topilu, transportne pojave, reakcije v glavni masi tekoče faze, ter adsorpcijo, desorpcijo in reakcije na površini katalizatorja. Model, ki ga je postavila, ne predvideva nobenega koraka reakcije kot najpočasnejšega, ampak upošteva prav vse elementarne stopnje. Vključuje tudi karakteristike različnih komercialnih katalizatorjev in omogoča poglobljeno razumevanje mehanizmov hidrodeoksigenacije in hidrogeniranja. Tega doslej poznani konvencionalni modeli niso omogočali. Z mikrokinetičnim modelom, ki ga je razvila v okviru svojega doktorskega dela, je dr. Ana Bjelić postavila temelje za razvoj modelov, ki bodo potrebni pri načrtovanju in izgradnji fleksibilnih bio rafinerij. 

 

 

Dr. Ana Bjelić je doktorirala leta 2018 na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani, raziskovalno delo pa je opravila na Odseku za katalizo in reakcijsko inženirstvo Kemijskega inštituta. Rezultate svojih raziskav je objavila v petih izvirnih znanstvenih člankih v uglednih mednarodnih revijah.

 

Dr. Fabio Lapenta je prejel nagrado za doktorsko delo z naslovom »In vivo samosestavljanje proteinskega origamija na osnovi obvitih vijačnic«. Mentor pri delu je bil prof. dr. Roman Jerala.

Utemeljitev komisije:

Dr. Fabio Lapenta se je v okviru doktorskega dela ukvarjal s proteinskim inženiringom oz. de novo dizajnom proteinov. Dizajniranje novih na zaporedju temelječih proteinskih struktur, ki niso prisotne v naravi, predstavlja izziv na področju strukturne biologije predvsem zaradi njihove potencialne uporabnosti v medicinske ali biotehnološke namene. Nagrajenec se je posvetil dizajnu, izolaciji in karakterizaciji de novo proteinov na osnovi obvitih vijačnic, ki imajo sposobnost samosestavljanja. Izoliral je več različic proteinskih tetraedrov in predstavil poglobljen pogled na pravila, ki vodijo zvitje novih struktur in določajo stabilnost teh nenaravnih proteinov. Poleg tetraedra, ki se sestavi iz 12 segmentov obvitih vijačnic, je pripravil še piramido iz 16 segmentov, triagonalno prizmo iz 18 segmentov in še nekaj drugih struktur. Z uporabo metod rentgenskega sipanja pod majhnim kotom (SAXS) in transmisijsko elektronsko mikroskopijo (TEM) je potrdil obliko in velikost nanostruktur in pokazal na prisotnost praznega prostora znotraj proteinov, kar je posebna lastnost teh struktur.

 

 

Dr. Fabio Lapenta je doktoriral leta 2019 na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani, raziskovalno delo pa je opravil na Odseku za sintezno biologijo in imunologijo Kemijskega inštituta. Rezultate raziskav je objavil v dveh člankih v izjemno uglednih mednarodnih revijah Nature Biotechnology in Chemical Society Reviews.


Dr. Tea Lenarčič je prejela nagrado za doktorsko delo z naslovom »Molekularna evolucija proteinske domene za vezavo na površino celic«. Mentor pri delu je bil prof. dr. Gregor Anderluh, somentorica pa doc. dr. Marjetka Podobnik.

Utemeljitev komisije:

Dr. Tea Lenarčič je v okviru doktorskega dela preučevala molekularno evolucijo proteinskih domen za vezavo na površino celic, ki so razširjene pri patogenih mikroorganizmih in nekaterih toksičnih višjih organizmih. Največ pozornosti je namenila raziskovanju družin egerolizinov in proteinov, podobnih proteinu Nep-1. Da bi pridobila natančen opis nekaterih predstavnikov teh družin, si je pomagala s številnimi biofizikalnimi metodami. S pomočjo strukturne biologije je uspela opisati, kako se proteini, podobni proteinu Nep-1, vežejo na sladkorni del membrane rastlinskih celic, s tem pa je pojasnila začetni korak pri toksičnem delovanju teh proteinov. Hkrati je lepo pokazala, kako je natančno poznavanje zgradbe bioloških molekul pomembno za razumevanje delovanja celic in mikroorganizmov. Rezultati raziskave dr. Tee Lenarčič imajo tudi široko praktično vrednost, saj so preučevani proteini prisotni v nekaterih mikroorganizmih, ki napadajo gospodarsko pomembne poljščine, novo pridobljeno znanje pa bo omogočilo razvoj fitosanitarnih spojin.

 

 

Dr. Tea Lenarčič je doktorirala leta 2018 na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani, raziskovalno delo pa je opravila na Odseku za molekularno biologijo in nanobiotehnologijo Kemijskega inštituta. Rezultate svojih raziskav je objavila v dveh izvirnih znanstvenih člankih, enega od teh v vrhunski mednarodni reviji Science.

 

Vsem nagrajencem iskrene čestitke!

Kemijski inštitut, ki se ponaša z več kot 75-letno tradicijo in znanstveno odličnostjo, v slovenskem raziskovalnem…
Center za razvoj, demonstracije in usposabljanje za brezogljične tehnologije bo vzpostavljen z namenom zagotavljanja…
Edinstvena zgradba fosfolipaze C iz Listeria monocytogenes Listerioza je ena najsmrtonosnejših bolezni, katere…
Kemijski nadzor delovanja človeških celic igra pomembno vlogo pri zasnovi novih genskih in celičnih terapij, saj omogoča…
Raziskovalci Kemijskega inštituta poročajo o znanstvenem napredku na področju tehnologije urejanja genoma. Izboljšali so…
Za slepe in slabovidne(CTRL+F2)
barva kontrasta
velikost besedila
označitev vsebine
povečava