Skip to main content

Novica

Podelitev Preglovih nagrad in priznanja Hondi

 

V Slovenski filharmoniji smo priredili prednovoletni sprejem, na katerem smo podelili Preglove nagrade za izjemno doktorsko delo na področju kemije in sorodnih ved. Dobitniki te prestižne nagrade v letu 2023 so dr. Kristijan Lorber, dr. Leonard Jean Moriau in dr. Ana Oberlintner. Na dogodku smo podelili tudi priznanje Kemijskega inštituta za večletno zgledno sodelovanje pri raziskovalnem delu podjetju Honda R&D Europe (Nemčija).

Razglasitev treh Preglovih nagrad za izjemno doktorsko delo na področju kemije in sorodnih ved ima letos še prav posebno težo. Letos namreč mineva 100 let, odkar je Friderik Pregl, zdravnik in kemik, ter prvi in edini nobelovec slovenskega rodu, prejel to prestižno nagrado. Kot raziskovalec in predavatelj na univerzah v Gradcu in Innsbrucku je vzpostavil izjemno natančno metodo za kvantitativno organsko mikroanalizo. Za ta dosežek, ki je omogočil hiter napredek organske kemije v 20. stoletju, je leta 1923 prejel Nobelovo nagrado za kemijo.

 

Dr. Kristijan Lorber

je prejel nagrado za doktorsko delo z naslovom “Termični in kombiniran foto-termični suhi reforming metana na nanooblikovanih Ni/CeO2 katalizatorjih”. Mentor pri delu je bil doc. dr. Petar Djinović.

Utemeljitev komisije: Dr. Kristijan Lorber z Odseka za anorgansko kemijo in tehnologijo je v svojem doktorskem delu preučeval reakcijo suhega reforminga metana v sintezni plin, ki predstavlja pomembno surovino za proizvodnjo kemikalij in goriv. Običajno se izvaja pri temperaturah nad 700°C, pestijo pa ga nezaželene stranske reakcije in deaktivacija katalizatorjev. Dr. Lorber je raziskoval katalizatorje iz nikljevih nanodelcev različnih velikosti na cerijevem dioksidu. Sintetiziral in analiziral je katalizatorje, ki omogočajo potek reakcije pri temperaturah pod 500 °C. Z naprednimi in-situ strukturnimi in spektroskopskimi metodami v laboratoriju in na sinhrotronih v Grenoblu in Bazovici je natančno določil strukturo in oksidacijsko stanje niklja med reakcijo ter vloge različnih površinskih zvrsti. Najboljši katalizator, ki ga je odkril v termokatalitičnih poizkusih, je nato proučil še pod vplivom svetlobe. Reakcijo s svetlobo je uspel 8-kratno pospešiti in preseči selektivnost, ki jo določa termodinamično ravnotežje v temi.

Njegovo raziskovalno delo predstavlja pomemben prispevek k razumevanju kompozitnih katalizatorjev iz kovin prehoda ter oksidnih polprevodnikov za izvajanje energetsko potratnih kemijskih reakcij pri milejših pogojih in z uporabo vidne svetlobe.

 

Dr. Léonard Jean Moriau

je prejel nagrado za doktorsko delo z naslovom “Nanokompoziti kot elektrokatalizatorji za uporabo v reakcijah v gorivni celici in elektrolizatorju”. Mentor pri delu je bil izr. prof. dr. Nejc Hodnik.

Utemeljitev komisije: Dr. Leonard Moriau z Odseka za kemijo materialov je v svojem doktoratu raziskoval ključne izzive, ki nastopajo pri prehodu na obnovljive vire energije, zlasti v okviru vodikovega gospodarstva. Osredotočal se je na visoke stroške in redkost platinskih kovin ter nestabilnost katalizatorjev v elektrolizerjih in gorivnih celicah. Analiziral je nanodelce zlitin PtCu, PtCo, PtFe in PtNi, ki se uporabljajo v gorivnih celicah. Dr. Moriau je problem pomanjkanja stabilne podlage za iridijske nanodelce reševal z uvedbo titanovega oksinitrida, ki izpolnjuje vse ključne zahteve: ima zadostno električno prevodnost, stabilnost ter sposobnost enakomerne disperzije iridijevih nanodelcev. V nadaljevanju je aktivnost dodatno izboljšal s spremembo morfologije titanovega oksinitrida in grafenskih predlog. Sklepoma je dr. Moriau predlagal optimizirani multifunkcionalni katalizator za uporabo v regenerativni gorivni celici in ga preizkusil.

Njegovo raziskovalno delo predstavlja pomemben prispevek k razumevanju elektrokatalizatorjev in odpira poti za zmanjšanje stroškov ter povečanje učinkovitosti vodikovega gospodarstva.

 

Dr. Ana Oberlintner

je prejela nagrado za doktorsko delo z naslovom “Površinske modifikacije celuloznih nanomaterialov”. Delo je opravila pod mentorstvom doc. dr. Uroša Novaka in somentorja izr. prof. dr. Blaža Likozarja.

Utemeljitev komisije: Dr. Ana Oberlintner z Odseka za katalizo in reakcijsko inženirstvo je v svojem doktorskem delu proučevala celulozne nanomateriale, ki predstavljajo okolju prijazno alternativo plastiki. Zaradi svojih lastnosti imajo visok potencial za uporabo kot embalaža in tudi v kozmetiki. Celulozni nanomateriali so zaradi svoje zgradbe, zlasti številnih hidroksilnih skupin na površini, hidrofilni in omogočajo prestop vode. Modifikacija njihovih površin omogoča izdelavo folij iz celuloznih nanomaterialov ali kompozitov z drugimi biopolimeri, ki so primernejši za tovrstno uporabo. Dr. Oberlintner se je posvetila manj poznanemu področju modifikacije teh materialov s plazemsko obdelavo, kar je vključevalo eksperimentalno delo, poglobljen študij mehanizmov ter določitev kinetike hidrofobizacije.

Njeno raziskovalno delo predstavlja pomemben prispevek k prehodu na trajnostno gospodarstvo in zmanjševanju okoljskega odtisa embalaže, ter je bilo tudi večkrat nagrajeno, denimo s štipendijo L'Oréal-UNESCO Za ženske v znanosti.

 

Priznanje za sodelovanje podjetju Honda R&D Europe (Deutschland) GmbH

Kemijski inštitut je na slovesnosti podelil tudi posebno inštitutsko priznanje za večletno tesno in zgledno sodelovanje pri raziskovalnem delu nemškemu podjetju Honda R&D Europe (Deutschland) GmbH.

 

Honda R&D Europe (Deutschland) GmbH iz Offenbacha v Nemčiji je že skoraj desetletje partner Kemijskega inštituta pri raziskavah baterij. Obrat v Offenbachu je hčerinska družba podjetja Honda R&D Japan, ki je Hondino raziskovalno in razvojno podjetje. Poudarek njegovih dejavnosti so skupne raziskave z evropskimi dobavitelji, inštituti in univerzami. Cilj teh raziskav je izboljšati napredne tehnologije za pripravo njihove morebitne prihodnje uporabe v globalni organizaciji Honda. Sodelovanje se je začelo z zmagovalnim predlogom leta 2013 o tem, katero tehnologijo bi lahko Honda uporabljala v daljni prihodnosti. Koncept organskih magnezijevih baterij je bil zmagovit predlog, ki je prejel močno podporo podjetja, z raziskavami pa so ga le še nadgradili.

Sodelovanje s Hondo omogoča svobodo raziskovanja in objavljanja rezultatov raziskav. Raziskovalna skupina Kemijskega inštituta za razvoj naprednih baterijskih sistemov je doslej objavila že 14 raziskovalnih člankov, nekatere v najprestižnejših znanstvenih revijah, ki temeljijo na raziskavah, izvedenih s financiranjem s strani Honde. Poleg tega so bili prijavljeni trije skupni patenti, ki pokrivajo ameriški in azijski trg.

Sodelovanje Kemijskega inštituta s podjetjem Honda R&D Europe (Deutschland) GmbH je tako izjemen primer tesnega in dobrega sodelovanja med akademskimi institucijami in visokotehnološkimi podjetji. Samo dolgoročno strateško sodelovanje lahko vodi do prebojnih inovacij, ki hitro najdejo pot na trg in tako predstavljajo odličen model sodelovanja med slovensko akademsko skupnostjo in gospodarstvom.

Edinstvena zgradba fosfolipaze C iz Listeria monocytogenes Listerioza je ena najsmrtonosnejših bolezni, katere…
Kemijski nadzor delovanja človeških celic igra pomembno vlogo pri zasnovi novih genskih in celičnih terapij, saj omogoča…
Raziskovalci Kemijskega inštituta poročajo o znanstvenem napredku na področju tehnologije urejanja genoma. Izboljšali so…
Ljubljana, 10. november 2021 – Raziskovalca Kemijskega inštituta prof. dr. Gregor Mali in dr. Andraž Krajnc sta…
Ljubljana, 6. julij 2021 - Koronakriza  nas pesti že skoraj leto in pol. Človeštvo je postavila pred neslutene izzive,…
Za slepe in slabovidne(CTRL+F2)
barva kontrasta
velikost besedila
označitev vsebine
povečava