Skip to main content

Novica

Podelitev Preglovih nagrad Kemijskega inštituta za izjemno doktorsko delo

Na fotografiji z leve: Tilen Potisk, Brigita Hočevar in Petar Djinović, ki je prevzel nagrado v imenu Janvita Teržana

 

Ljubljana, 16. december 2021 – Na današnjem zaključnem spletnem dogodku je Kemijski inštitut podelil tri Preglove nagrade za izjemno doktorsko delo na področju kemije in sorodnih ved. Dobitniki prestižne Preglove nagrade za izjemno doktorsko delo v letu 2021 so dr. Brigita Hočevar, dr. Tilen Potisk in dr. Janvit Teržan.
 
Dr. Brigita Hočevar je prejela nagrado za doktorsko delo z naslovom »Kinetika in transportni pojavi pri katalitski hidrogenaciji glukarne kisline do adipinske kisline«. Mentor pri delu je bil izr. prof. dr. Blaž Likozar.

Utemeljitev komisije: Brigita Hočevar je v okviru svojega doktorskega dela raziskovala selektivno pretvorbo aldarne kisline, ki jo je moč pridobiti iz naravnih virov, npr. z oksidacijo glukoze, do adipinske kisline in njenih estrov. Ugotovila je, da sta za učinkovito pretvorbo ključna reduciran renijev katalizator in metanol kot topilo. Pokazala je, da bi nov postopek lahko razrešil okoljsko težavo sedanjega načina pridobivanja adipinske kisline iz fosilnih virov. Pri slednjem namreč, zaradi uporabe dušikove kisline, nastajajo škodljivi dušikovi oksidi. Pri postopku, ki ga je razvila v okviru doktorskega dela, se ne uporabljajo nobene okolju škodljive kemikalije, prav tako med procesom ne nastajajo škodljivi stranski produkti. Zaradi izjemno visoke selektivnost in visokih dobitkov razvitega postopka, bo ta zelo zanimiv za prenos na industrijsko skalo.

Brigita Hočevar je doktorirala leta 2020 na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani, raziskovalno delo pa je opravila na Odseku za katalizo in reakcijsko inženirstvo Kemijskega inštituta. Rezultate svojih raziskav je objavila v štirih znanstvenih člankih v zelo uglednih mednarodnih revijah; pri vseh teh člankih je prva avtorica. Za razviti postopek za trajnostno pridobivanje adipinske kisline in njenih estrov je skupaj s sodelavci vložila tudi patentno prijavo.

Dr. Tilen Potisk je prejel nagrado za doktorsko delo z naslovom »Macroscopic aspects of ferromagnetic nematic phases, tetrahedral order in ferrogels, and magnetorheological fluids« oziroma »Makroskopski vidiki feromagnetnih nematskih faz, tetraedrskega reda v ferogelih in magnetoreoloških tekočin«. Mentor pri delu je bil prof. dr. Helmut Brand, somentorja pa prof. dr. Harald Pleiner in prof. dr. Daniel Svenšek.

Utemeljitev komisije: Tilen Potisk se je v okviru doktorskega dela ukvarjal z makroskopskim modeliranjem in izpeljavo hidrodinamskih enačb kompleksnih magnetnih tekočin. Obravnaval je feromagnetne tekoče kristale, ki so bili nedavno odkriti na Inštitutu Jožef Stefan. Na podlagi primerjav med izračuni in izmerjenimi podatki je pokazal, da na dinamiko v takih tekočih kristalih ključno vpliva disipativna sklopitev med nematskim direktorjem in magnetizacijo. Napovedal je izjemno občutljivost in izredno hiter odziv feromagnetnih tekočih kristalov na majhne spremembe magnetnega polja, kar bi lahko vodilo do razvoja občutljivih magneto-optičnih naprav. Nagrajenec je predstavil tudi makroskopski model magnetoreoloških tekočin. To so tekočine, sestavljene iz mikrometrskih magnetnih delcev dispergiranih v izotropnem topilu, ki se npr. uporabljajo v magnetnih sklopkah in magnetoreloških blažilnikih v avtomobilih. Razviti model kvalitativno zelo dobro pojasnjuje eksperimentalna opažanja in bo zato omogočal napovedovanje vedenja magnetoreološih tekočin pod različnimi pogoji, ki so relevantni v industriji.

Tilen Potisk je doktoriral leta 2019 na Univerzi v Bayreuthu v Nemčiji. Doktorsko delo je zaključil z oceno magna cum laude. Rezultate raziskav je objavil v šestih člankih v izjemno uglednih mednarodnih revijah; pri vseh šestih člankih je prvi avtor.

Dr. Janvit Teržan je prejel nagrado za doktorsko delo z naslovom »Delna oksidacija propena z molekularnim kisikom na katalizatorjih CuOx/SiO2, modificiranih z alkalijskimi kovinami«. Mentor pri delu je bil doc. dr. Matjaž Spreitzer, somentor pa dr. Petar Djinović.

Utemeljitev komisije: Janvit Teržan je v okviru doktorskega dela razvijal katalizatorje za epoksidacijo propena z molekularnim kisikom. Pridobljeni propilen oksid je ena izmed pomembnejših kemijskih surovin na svetu, saj se uporablja v več industrijskih panogah, od avtomobilske in gradbene do tekstilne in elektronske. Nagrajenec je katalizatorje na osnovi bakra modificiral z alkalijskimi in zemljo alkalijskimi kovinami in tako razvil učinkovit postopek, s katerim se lahko pri proizvodnji propilen oksida izognemo dragim in umazanim načinom proizvodnje. Do učinkovitih katalizatorjev ni prišel le s poskušanjem, ampak si je pri razvoju pomagal tudi z natančnimi spektroskopskimi meritvami in teoretičnimi izračuni, ki so mu pomagali razumeti delovanje katalizatorja in sam potek katalitske reakcije. Spoznanja, do katerih je prišel, se v znanstveni sferi uporabljajo tudi za razlago procesov, ki niso vezani na epoksidacijo.

Janvit Teržan je doktoriral leta 2020 na Mednarodni podiplomski šoli Jožefa Stefana, raziskovalno delo pa je opravil na Odseku za anorgansko kemijo in tehnologijo Kemijskega inštituta v Ljubljani. Rezultate svojih raziskav je objavil v treh znanstvenih člankih v revijah z zelo visokimi faktorji vpliva; pri vseh treh člankih je prvi avtor.

Podelitev listin novim doktoricam in doktorjem znanosti ter razglasitev Naj mentorja

Na slovesnosti smo podelili tudi svečane listine vsem tistim, ki so raziskovalno delo za doktorat znanosti opravili in v letu 2021 tudi zaključili na Kemijskem inštitutu. Gre za sedem novih doktoric znanosti in dva nova doktorja znanosti. Prvič letos pa smo na Kemijskem inštitutu razglasili tudi prejemnika priznanja Naj mentor Kemijskega inštituta. Razpis za Naj mentorja smo pripravili v želji, da bi na naši ustanovi spodbudili kulturo dobrega mentoriranja, saj je le-ta za vzgojo vrhunskih raziskovalk in raziskovalcev izjemnega pomena. Ta naziv je za leto 2021 pripadel dr. Mateju Hušu. Dr. Huš je raziskovalec na Odseku za katalizo in reakcijsko inženirstvo, raziskuje predvsem na področju teoretične katalize. Že nekaj let je tudi aktivno vključen v proces mentoriranja mladih raziskovalk in raziskovalcev na različnih stopnjah, od diplomske do doktorske.

V tem jubilejnem letu, ko Kemijski inštitut obeležuje 75. obletnico ustanovitve, smo se odločili podeliti tudi jubilejno priznanje Kemijskega inštituta. Prejel ga je znanstveni svetnik Kemijskega inštituta, dr. Milan Hodošček. Dr. Hodošček je v svoji znanstveni karieri nanizal vrsto izrednih  znanstvenih  uspehov, z dosežki je prispeval tako k razvoju kot tudi k krepitvi ugleda Kemijskega inštituta doma in v tujini. Njegovo raziskovalno udejstvovanje je vplivalo na razvoj področja molekulskih simulacij v Sloveniji, pomembno je prispeval tudi k vzpostavitvi superračunalniških sistemov za simulacije molekul. Izpostavimo naj še mednarodno znanstveno  delovanje dr. Hodoščka. Na podlagi njegovega sodelovanja z raziskovalci z uglednih raziskovalnih ustanov in univerz po svetu, kot sta denimo univerza Harvard in klinični center National Institutes of Health v Marylandu,  je nastala vrsta visoko citiranih znanstvenih objav.

Vsem prejemnikom nagrad in priznanj iskreno čestitamo!

Posnetek slovesnosti si lahko ogledate na tej povezavi.

 

 

Raziskovalci Kemijskega inštituta poročajo o znanstvenem napredku na področju tehnologije urejanja genoma. Izboljšali so…
Ljubljana, 10. november 2021 – Raziskovalca Kemijskega inštituta prof. dr. Gregor Mali in dr. Andraž Krajnc sta…
Ljubljana, 6. julij 2021 - Koronakriza  nas pesti že skoraj leto in pol. Človeštvo je postavila pred neslutene izzive,…
Ljubljana, 7. januar 2021 - Slovenski znanstvenik dr. Nejc Hodnik, ki je za raziskave elektrokatalizatorjev leta 2019…
Ljubljana, 31. avgust 2020 - Na Kemijskem inštitutu smo pripravili tiskovno konferenco, na kateri smo predstavili…
Za slepe in slabovidne(CTRL+F2)
barva kontrasta
velikost besedila
označitev vsebine
povečava