Pomen in učinkovitost zelene prehranske verige
Ljubljana, 18. september 2002 - Na Kemijskem inštitutu smo gostili posvet na temo učinkovitosti zelene prehranske verige, ki smo ga pripravili v sodelovanju s Slovenskim združenjem za kakovost in odličnost ter Gospodarsko zbornico Slovenije. Spraševali smo se predvsem, kako učinkovita je lahko trajnostna preskrba s hrano in kako uspešno jo uvajamo.
Učinkovita, varna in trajnostna preskrba s hrano je namreč eden od ciljev Evropskega zelenega dogovora. Zelena prehranska veriga sloni na kratkih preskrbovalnih verigah, preprečuje izgube hrane in zmanjšuje količino odpadne hrane. Uporablja embalažo, ki je v največji možni meri del krožnega gospodarstva in je okolju prijazna. Odvečna hrana gre v dobrodelne namene in ne v odpad.
Dvodnevno dogajanje, ki so ga zainteresirani lahko spremljali v živo preko spleta, je potekalo v znamenju naslednjih pomembnih tem:
Vloga hrane pri reševanju podnebne krize, okolja in revščine
Razsežnost problema in uspešnost ukrepov prav gotovo kažejo podatki o odpadni hrani v Sloveniji, ki kažejo na rast količin odpadne hrane v celotni prehranski verigi, še posebno pa v gospodinjstvih in pri strežbi hrane. Veča se tudi zavedanje o problemu prehranske revščine in revni ljudje postajajo pomemben člen krožnega gospodarstva, saj se del odpadne hrane z donacijami usmerja k revnim ljudem. Pomembno vprašanje pa je, kakšna je družbena vloga doniranja presežkov hrane k reševanju prehranske revščine?
Posnetek:dms.ki.si/share/s/fDnghRUVQd-f30yWgH6FGw
Strategije, sheme kakovosti in problematika embalaže za hrano
Okvirne pogoje za doseganje visokih ciljev na področju preskrbe s hrano daje strategija za manj izgub in odpadne hrane, ki jo je postavilo Ministrstvo za kmetijstvo, gospodarstvo in prehrano. Pomemben element so tudi sheme kakovosti živil, ki označujejo pristne in zaščitene proizvode. Prehranska veriga uporablja embalažo – kakšen je njen pomen za zdravje? Velike zahteve so pomembne za izdelovanje embalaže – katere tehnološke izzive rešujejo in kako jih je mogoče izvesti pri zahtevah večkratne rabe? Med pomembnimi podatki za embalažo je tudi njen okoljski odtis, ki naj ovrednoti njen vpliv od 'zibelke do groba'.
Posnetek:www.facebook.com/kemijskiinstitut/videos/320240942377680/
Dejavnosti in projekti v Sloveniji
V Sloveniji potekajo različne dejavnosti v podporo zeleni prehranski verigi in za zmanjšanje količin odpadne hrane. V sistemu javnega naročanja se velika pozornost posveča lokalno pridelani hrani in zelenemu javnemu naročanju. Baza domačih ponudnikov hrane raste, kar omogoča celovit vstop lokalno pridelane hrane v zeleno prehransko verigo. Sodelujemo tudi v EuroHealthnet, neprofitnem združenju na področju javnega zdravja, preprečevanja bolezni, krepitve zdravja in zmanjšanja neenakosti. Problem odpadne hrane naslavljata dva projekta, CARE4CLIMATE in EAT-CIRCULAR, projekt BioApp pa naslavlja izdelavo bioembalaže iz odpadnih surovin prehrambne industrije. Predstavljena je bila tudi podpora za trajnostna poslovno strateško transformacijo slovenskih podjetij.
Posnetek:www.facebook.com/kemijskiinstitut/videos/620165372194085/
Embalaža za hrano in logistika v vlogi zagotavljanja varnosti in kakovosti živil
V veliki večini primerov v prehranski verigi potrebujemo embalažo. Posebno pomembna je tista, ki pride v neposredni stik s hrano (primarna embalaža), ki jo je potrebno zelo skrbno nadzorovati. Pregledali smo konkretne izzive za plastične izdelke, papirno embalažo in bioplastiko. V zeleni prehranski verigi je nadvse pomembna tudi trajnostna logistika, saj le učinkovita povezava deležnikov zagotavlja varnost in kakovost hrane v preskrbovalni verigi.
Posnetek: www.facebook.com/kemijskiinstitut/videos/1247510182255638/
Preprečevanje odpadne hrane ter trajnostno ravnanje s hrano, embalažo in odpadki
Preprečevanje nastajanja odpadne hrane je eden od pomembnih izzivov vzdolž celotne prehranske verige. Kako jim to uspeva in katere so težave? Kako ravnajo z odpadno hrano v živilski industriji? Kako uveljavljajo trajnostno ravnanje s hrano v različnih delih prehranske verige? Lahko odpadno embalažo vračamo v ponovno rabo? Primer zaključka prehranske verige je porabnik, ki koristi sistem javnega naročanja. Kako kakovostno je njihovo delo? To so posamezni detajli v mozaiku konkretne prehranske verige, ki omogočajo trajnostno ravnanje s hrano, embalažo in odpadki.
Posnetek: www.facebook.com/kemijskiinstitut/videos/324848701953799/
Viški hrane za dobrodelne namene
V prehranski verigi nastajajo tudi viški hrane, ki nikakor ne smejo postati odpadek ampak gredo v dobrodelne namene. Tako nastane pomemben člen krožnega gospodarstva, ki zmanjšuje količino odpadne hrane in pomaga pri večji učinkovitosti prehranske verige. Analizirali smo, kako je v Sloveniji organizirana donacija hrane, kako se izvaja in kateri so pomembni akterji te dejavnosti.
Posnetek:www.facebook.com/kemijskiinstitut/videos/326685815333424/
Kako učinkovita je lahko zelena prehranska veriga - okrogla miza
Danes jemo sadje in zelenjavo, ki do nas pripotuje iz več tisoč kilometrov oddaljenih krajev, skozi vse leto, obenem pa veliko hrane zavržemo. V Sloveniji v povprečju zavržemo 68 kg hrane na prebivalca na leto, v Evropi zavržemo tretjino pridelane hrane. Zmanjšanje izgub in količine odpadne hrane je ena izmed glavnih rešitev za zajezitev podnebnih sprememb. Zato je na področju prehrane potrebno poiskati nove možnosti. Kaj je zelena prehranska veriga? Katere njene člene lahko prilagodimo in kaj te spremembe pomenijo v državah, kjer hrano pridelujejo, in kaj pri končnem porabniku? Na ta vprašanja smo poskušali odgovoriti z vidika agrarne ekonomije, spremljanja kakovosti hrane in vidika kreiranja politik varne hrane.
Posnetek: www.facebook.com/kemijskiinstitut/videos/2026081954190781/
.............................
Celoten program posveta z navedbo posameznih predavateljev je na voljo TUKAJ.
.............................
Posvet je potekal v okviru mednarodnega projekta Education and Tools to manage fluxes of resources in the Circular Food Chain (EAT-CIRCULAR), ki ga sofinancira EIT ClimateKIC, in katerega partner je tudi Kemijski inštitut.
Cilj omenjenega projekta, v katerem poleg Slovenije sodelujejo še Italija, Portugalska in Španija, je pregledati, povezati in izboljšati obstoječe strategije za zmanjšanje količin odpadne hrane.
Več informacij: Marta Klanjšek Gunde, marta.k.gunde[at]ki.si
