Porozna kovinsko-organska stekla
Raziskovalca z Odseka za anorgansko kemijo in tehnologijo (D09) sta sodelovala pri študiji prvih poroznih kovinsko-organskih stekel. Kot smo pred kratkim poročali, so stekla, ki jih sestavljajo kovinski centri in organski ligandi, ob oksidnih, kovinskih in organskih steklih četrta vrsta stekel. Ta stekla lahko pripravimo s taljenjem (in hitrim ohlajanjem taline) kristaliničnih zeolitno-imidazolatnih materialov ali ZIFov (ang. ZIF = Zeolitic Imidazolate Framework). Čeprav so mnogi kristalinični ZIFi porozni, so bila doslej stekla, dobljena z vitrifikacijo teh materialov, gosta. V pričujoči raziskavi pa so avtorji prvič pripravili steklo, ki po vitrifikaciji vsebuje pore in tako lahko absorbira znatne količine nekaterih plinov. Ključna za pripravo poroznega stekla je bila izbira takega izhodiščnega kristaliničnega ZIFa, ki ima že v osnovi velike pore in katerega imidazolatni gradniki so dovolj veliki in razvejani, da se po hitri ohladitvi taline ne morejo zgostiti v povsem neporozno steklo. Prvi primeren ZIF, ki je vodil do nastanka poroznega stekla, je bil ZIF-76 s topologijo LTA, ki so ga poleg cinkovih kationov gradili imidazolatni in kloro- ali metil-benzimidazolatni anioni. Dobljeno porozno kovinsko organsko steklo je pravzaprav prvi primer kakršnegakoli stekla, ki je bilo porozno že takoj po vitrifikaciji. Peščica ostalih poroznih stekel, ki smo jih doslej poznali, je bila dobljena s po-sintetsko obdelavo. Porozna stekla bo moč uporabiti kot membrane za kemijsko separacijo, kot katalizatorje, senzorje ali optične elemente.
Andraž Krajnc in Gregor Mali z D09 sta pri raziskavi sodelovala z NMR analizo kristalnih in steklastih materialov. Članek, ki opisuje izsledke raziskave, je bil objavljen v reviji Nature Communications.
Celoten članek si lahko preberete na https://www.nature.com/articles/s41467-018-07532-z.