Novica

V teh dneh smo začeli s prvimi pripravljalnimi deli za izgradnjo novega Centra za tehnologije genske in celične terapije (CTGCT) na območju Kemijskega inštituta. Namen centra je vzpostaviti akademsko okolje, ki bo omogočalo prenos znanja iz temeljnih raziskav v klinično testiranje. Tako bomo slovenskim bolnikom omogočili hitrejši in cenovno ugodnejši dostop do naprednih metod zdravljenja, hkrati pa bolje izkoristili strokovno znanje raziskovalk in raziskovalcev Kemijskega inštituta.

Prva faza gradnje vključuje prestavitev ključnih komunalnih vodov - plina, elektrike in vode. Nekateri vodi bodo premeščeni trajno, drugi le začasno, da bo gradnja lahko potekala nemoteno. V sklopu prve faze bo v nadaljevanju odstranjena tudi stavba nekdanje Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo (FKKT) na območju Kemijskega inštituta. Po rušitvi bomo območje zavarovali z gradbeno diafragmo, ki bo pomembna za stabilnost gradbene jame, da bi preprečili vpliv na sosednje objekte. Prva faza tako predstavlja celovito pripravo terena in infrastrukture za novi center CTGCT, ki bo stal na mestu nekdanje stavbe FKKT.

V nadaljevanju podajamo nekaj odgovorov in vsebinskih pojasnil, povezanih z delovanjem bodočega centra CTGCT.

Zakaj bo CTGCT umeščen na območje Kemijskega inštituta in ali je to okolje primerno za takšno dejavnost?

Kemijski inštitut, ki na tej lokaciji že skoraj 80 let deluje kot ena osrednjih slovenskih znanstvenoraziskovalnih ustanov, je soinvestitor in upravljavec projekta CTGCT, sofinanciranega na podlagi uspeha na evropskem projektu Teaming in z dodatnimi nacionalnimi sredstvi. Nova stavba centra, ki bo delovala kot samostojna infrastrukturna in raziskovalna enota inštituta, bo umeščena na Hajdrihovi ulici 19. Ta lokacija omogoča najboljšo uporabo obstoječega znanja, vrhunske raziskovalne opreme na istem območju ter še tesnejše sodelovanje med različnimi znanstvenimi področji. Izjemna je tudi zaradi bližine ključnih partnerjev, kot sta Univerza v Ljubljani in Univerzitetni klinični center Ljubljana, kar bo pospešilo prenos raziskav v klinično uporabo. Območje je že dolgo uveljavljeno kot akademsko-raziskovalno središče. Skupaj z Mestno občino Ljubljana smo pred odločitvijo preverili tudi druge možnosti, vendar občinski prostorski načrt jasno določa, da so ustanove, kot so Kemijski inštitut (KI), Institut Jožef Stefan (IJS), Elektroinštitut Milan Vidmar (EIMV), Inštitut za kovinske materiale in tehnologije (IMT), Inštitut za matematiko, fiziko in mehaniko (IMFM) in Fakulteta za matematiko in fiziko (FMF), umeščene prav v tem prostoru. Kemijski inštitut želi ostati del te akademske tradicije in okolja, v katerem delujejo sorodne raziskovalne in izobraževalne ustanove. Prepričani smo, da je ta skupnost izjemno dragocena za razvoj znanja in družbe kot celote, ter da prisotnost vrhunskih raziskovalnih institucij okolju prinaša dodano vrednost.

Kakšne vrste raziskav bodo potekale v CTGCT?

CTGCT je usmerjen v razvoj naprednih terapij za raka, redke genetske bolezni in bolezni imunskega sistema. Deloval bo na področju translacijske znanosti, kjer se temeljne raziskave nadgrajujejo v klinično uporabo. V centru bodo razvijali nove terapevtske pristope ter standardizirali postopke za pripravo prihodnjih zdravil za napredno zdravljenje, namenjenih kliničnim preskušanjem. Raziskovalke in raziskovalci bodo tako soustvarjali personalizirane terapije za zahtevne in doslej pogosto neozdravljive bolezni.

Kakšna je ključna razlika med raziskavami, ki jih Kemijski inštitut opravlja danes, in tistimi, ki jih bo CTGCT izvajal v prihodnje?

Gre za enake raziskave, ki se že desetletja izvajajo na Kemijskem inštitutu. Inštitut namreč že vrsto let izvaja vrhunske bazične in biomedicinske raziskave na področju ved o življenju, vključno z raziskavami ključnih terapevtskih reagentov. Ključna novost, ki jo prinaša CTGCT, je vzpostavitev raziskovalnih zmogljivosti, da se ti reagenti, ki jih pripravljamo v laboratorijih, pripravijo v skladu z reguliranimi standardi dobre proizvodne prakse (GMP), kar je pogoj za njihovo uporabo pri zdravljenju ljudi. Z drugimi besedami: raziskave ostajajo enake, razširjajo in izboljšujejo pa se pogoji in infrastruktura, ki omogočajo, da lahko rezultate teh raziskav, na primer virusne vektorje, pripravimo v obliki, primerni za klinična preskušanja in kasneje za uporabo v zdravstvu. CTGCT tako zapolnjuje ključno vrzel med temeljnimi raziskavami in klinično uporabo. Omogočil bo prehod od laboratorijskega koncepta do majhnih testnih serij zdravil za napredno zdravljenje (ATMP - Advanced Therapy Medicinal Products) v popolnoma nadzorovanem in reguliranem okolju. To je nekaj, česar v Sloveniji do zdaj še ni bilo vzpostavljeno, in kar je močno upočasnjevalo prenos domačih inovacij na področju zdravstva v bolnišnično okolje.

Kakšne vrste laboratoriji oz. prostori bodo nameščeni v CTGCT?

V CTGCT bodo štirje glavni tipi laboratorijev in prostorov za razvoj genskih in celičnih terapij:

• Razvojni laboratoriji (BSL-2): molekularno biološki in celični laboratoriji za raziskave;
• Laboratorij za analizo kakovosti;
• Predklinični laboratorij (GLP): za testiranje varnosti in učinkovitosti terapij po pravilih dobre laboratorijske prakse;
• Čisti prostori (GMP): nadzorovani prostori za pripravo terapevtskih produktov po pravilih dobre proizvodne prakse za klinične študije.

Kako poteka pridobivanje dovoljenj za takšne laboratorije?

Pridobivanje dovoljenj za delo v laboratorijih je večstopenjski postopek, v katerem je potrebno pridobiti različna dovoljenja in certifikate. Takšen postopek zagotavlja najvišjo raven varnosti in kakovosti ter spoštovanje stroge domače in evropske zakonodaje. Celoten postopek zagotavlja, da so raziskave in proizvodnja terapij varne, kakovostne in skladne z najvišjimi standardi, preden se preizkusijo na ljudeh. Posebno skrb je treba nameniti tudi okoljevarstvenim vidikom in ravnanju z biološkimi odpadki, ki nastanejo pri delu v laboratorijih.

Biološka varnost: Za delo z gensko spremenjenimi organizmi (GSO), kot je npr. priprava virusnih vektorjev, laboratorij potrebuje dovoljenje, ki vključuje oceno tveganja in uporabo zaščitnih ukrepov, kot so omejen dostop, varnostne komore in usposobljeno osebje. Odobritev laboratorijev in dela v njih, vključno z oceno tveganja, izvaja neodvisni strokovni Znanstveni odbor za delo z GSO v zaprtih sistemih pri Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo.

Temeljna zakonodaja na tem področju: Zakon o ravnanju z gensko spremenjenimi organizmi

Proizvodnja zdravil: Čisti prostori, kjer se pripravljajo genske in celične terapije, morajo izpolnjevati stroge standarde dobre proizvodne prakse (GMP - Good Manufacturing Practice). Certifikat o GMP izda Javna agencija RS za zdravila in medicinske pripomočke po temeljitem pregledu opreme, prostorov in postopkov.

Temeljna zakonodaja na tem področju: Zakon o zdravilih in Pravilnik o proizvodnji zdravil

Predklinične raziskave: Testiranje varnosti in učinkovitosti terapij mora potekati po načelih dobre laboratorijske prakse (GLP - Good Laboratory Practice), da so podatki zanesljivi in mednarodno veljavni. Potek raziskav nadzira Urad RS za kemikalije.

Temeljna zakonodaja na tem področju: Pravilnik o načelih dobre laboratorijske prakse

Kaj je BSL in kako se laboratoriji delijo glede na stopnjo biološke varnosti?

BSL (Biological Safety Level oziroma raven biološke varnosti) je mednarodna klasifikacija in označuje stopnjo varnostnih ukrepov, potrebnih pri delu z mikroorganizmi ali celicami v laboratoriju. Obstajajo štiri stopnje BSL, vsaka določa, kako nevaren je material, s katerim se dela, in katere varnostne postopke je treba upoštevati.

BSL-1: Minimalno tveganje, delo z dejavniki, ki ne povzročajo bolezni. Ukrepi: zadostujejo osnovni higienski ukrepi, na primer umivanje rok.

BSL-2: Zmerno tveganje, delo z dejavniki (npr. nekatere bakterije ali virusni vektorji), ki lahko povzročijo bolezen, vendar so na voljo učinkovita preventiva in zdravljenje. Ukrepi: omejen dostop, uporaba običajne osebne zaščitne opreme (halje, rokavice), posebne delovne postaje kot so denimo biološke varnostne komore. Takšni laboratoriji bodo v CTGCT, vendar to ni novost, saj imamo na Kemijskem inštitutu takšne laboratorije že več kot 15 let. Prav tako jih imajo na nekaterih drugih raziskovalnih ustanovah v Ljubljani (na Institutu Jožef Stefan, Biotehniški fakulteti, Nacionalnem inštitutu za biologijo, Medicinski fakulteti, Veterinarski fakulteti, Fakulteti za farmacijo, Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo ter Nacionalnem inštitutu za javno zdravje).

BSL-3 in BSL-4: Delo z mikroorganizmi z visokim tveganjem, ki lahko povzročijo hude ali smrtne bolezni. Ukrepi: uporaba sistemov usmerjenega pretoka zraka, zaprti delovni vmesniki, napredna osebna zaščitna oprema za celotno telo (npr. skafandri), specializirani izolacijski sistemi. Takšnih laboratorijev v CTGCT ne bo , prav tako jih na Kemijskem inštitutu nikoli ni bilo.

Kakšna je značilnost laboratorijev BSL-2, ki bodo nameščeni v CTGCT?

Molekularno-biološki in celični laboratoriji v CTGCT bodo delovali na 2. stopnji biološke varnosti (BSL-2). Namenjeni so delu z biološkimi agensi z zmernim tveganjem, med katerimi so tudi spremenjeni, nekompetentni virusni vektorji, ki predstavljajo minimalno tveganje. Takšni vektorji se ne morejo razmnoževati, njihova naloga je zgolj vnos genetskega zapisa v celico, ki nato deluje kot zdravilo. Laboratoriji imajo omejen dostop, uporabljajo certificirano opremo, kot so biološke varnostne komore, temeljijo na doslednem upoštevanju varnostnih protokolov ter zahtevajo uporabo osebne zaščitne opreme kot so halje in rokavice.

Kakšni varnostni standardi so potrebni za delo v BSL-2 laboratorijih ter kako poteka nadzor nad delom?

Varnostni standardi za delo v BSL-2 laboratorijih so določeni z Zakonom o ravnanju z gensko spremenjenimi organizmi in vključujejo obvezno izvajanje standardnih operativnih postopkov (SOP), uporabo bioloških varnostnih komor ter obvezno dekontaminacijo vseh odpadkov (npr. avtoklaviranje) pred iznosom iz laboratorija. Delo v takšnih laboratorijih je pod stalnim notranjim in zunanjim nadzorom. Notranji nadzor izvaja usposobljeno osebje (npr. vodja biološke varnosti), ki skrbi za dnevno skladnost s protokoli. Zunanji nadzor izvajajo državne institucije, pristojne za različna področja: Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo za področje biološke varnosti (GSO), Javna agencija RS za zdravila in medicinske pripomočke za področje proizvodnje zdravil (GMP) in Urad RS za kemikalije za področje dobre laboratorijske prakse (GLP). Nadzori potekajo redno in po enakih pravilih kot v drugih državah EU. Laboratorij mora najprej pridobiti dovoljenje za delo, nato pa še dovoljenje za izvajanje določenih raziskav.

Kaj pomeni, da so laboratoriji “čisti prostori”?

Čisti prostori so specializirani laboratoriji, kjer je število delcev v zraku strogo nadzorovano, da se prepreči kontaminacija reagentov namenjenih za testiranje zdravljenja, obenem pa je popolnoma onemogočeno gibanje zraka med laboratorijem in zunanjim okoljem brez stroge filtracije. Zasnovani so po standardih dobre proizvodne prakse (GMP) in imajo stroge razrede čistosti, ki jih zagotavljajo posebni prezračevalni sistemi in HEPA filtri. V CTGCT bodo ti prostori namenjeni pripravi in proizvodnji terapevtskih izdelkov (ATMP - Advanced Therapy Medicinal Products oziroma zdravila za napredno zdravljenje) za klinična preskušanja.

Bodo v laboratorijih CTGCT potekale raziskave s patogenimi bakterijami ali virusi, takšnimi, ki lahko povzročijo bolezni?

Nikakor ne. V laboratorijih CTGCT pri raziskavah ne bodo uporabljali polno virulentnih ali visoko patogenih virusov. CTGCT se osredotoča izključno na razvoj genske terapije, ki uporablja varne terapevtske virusne vektorje. To so genetsko inženirsko spremenjeni virusi, pri katerih je odstranjena vsa dednina, odgovorna za povzročanje bolezni. Ti vektorji ne morejo povzročiti okužbe ali se razmnoževati zunaj ciljnih celic, zato sodijo med materiale z minimalnim tveganjem (BSL-2).

Kaj so terapevtski virusni vektorji in ali so nevarni?

Terapevtski virusni vektorji so ključna orodja genske terapije in niso nevarni. Gre za zdravila, ki jih zdravniki uporabljajo pri terapijah. So molekularna »vozila« oziroma nosilci, ki se uporabljajo za varno in učinkovito dostavo terapevtskih genov v tarčne celice bolnika. Razviti so iz naravnih virusov, katerim znanstveniki odstranijo vso škodljivo dednino, jo nadomestijo z zdravim genom, potrebnim za zdravljenje bolezni, ter jih tako naredijo popolnoma neškodljive in nereplikativne. Uporabljali bomo virusne vektorje, razvite v ZDA in drugih državah, ki so bili preizkušeni v tisočih laboratorijih ter uporabljeni v številnih naprednih terapijah, ki zdravijo slepoto, omogočajo bolnim otrokom da hodijo, ali zdravijo več vrst krvnih rakov. Takšni vektorji se uporabljajo kot zdravila pri zdravljenju določenih oblik slepote, Duschennove mišične distrofije, različnih oblik hemofilije, spinalne mišične atrofije ipd. Slednjo zdravilo je prejel tudi deček Kris, v prihodnje pa bo s podobnimi vektorji potekala tudi klinična študija za zdravljenje sindroma CTNNB1, diagnosticiran pri dečku Urbanu.

Kaj se bo dogajalo z biološkimi odpadki, ki bodo nastajali pri delu v laboratorijih CTGCT in ali obstaja možnost izpusta nevarnih snovi v okolje?

Možnost izpusta nevarnih snovi v okolje je izključena. CTGCT deluje z večplastnimi varnostnimi sistemi in protokoli, ki so v celoti skladni z veljavno slovensko in evropsko zakonodajo. Vsi biološki in drugi odpadki se zbirajo ločeno, v laboratoriju najprej dekontaminirajo oziroma avtoklavirajo, nato pa predajo pooblaščenemu izvajalcu za varno odstranitev. Tudi laboratorijska odpadna voda se pred izpustom v kanalizacijo termično obdela. Vsi laboratorijski odpadki so zbrani v posebni embalaži in odpeljani v sežig, kar zagotavlja, da nobena neželena snov ne pride v okolje. Količine teh odpadkov so zelo majhne, saj se za zdravljenje uporabljajo le miligrami naprednih zdravil.

Dodatne informacije so na voljo tudi na spletni strani CTGCT.

Financerji:

• 15 mio EUR financira Evropska komisija (Widening – Teaming for Excellence / Obzorje Evropa)
• 15 mio EUR  financira Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije (za gradnjo in opremo novega objekta)

Več informacij: https://evropskasredstva.si/