Skip to main content

Novica

Poziv Znanstvenih svetov glede sprememb v upravljanju ARIS

 

Poziv Znanstvenih svetov javnih raziskovalnih organizacij glede sprememb v upravljanju Javne agencije za raziskovalno in inovacijsko dejavnost (ARIS)

V znanstveno-raziskovalni sferi smo pozdravili nedavno sprejetje Zakona o znanstveno-raziskovalni in razvojni dejavnosti (ZZrID), ki je nastavilo ustrezna izhodišča za tehnološki in družbeni razvoj ter ustrezno vlogo znanosti v slovenski družbi. Ključno je, da so organi, ki odločajo o upravljanju znanosti visoko kompetentni in da v njih sodelujejo najbolj sposobni posamezniki. Ker gre za zahtevna mesta, kjer je edino možno merilo strokovna usposobljenost in visoka osebna integriteta posameznikov, se povsod v razvitem svetu na tem mestu omejuje vpliv politike. Takšna varovala so bila doslej denimo določila, da javne raziskovalne organizacije lahko vodijo le osebe z doktoratom znanosti in dokazanimi dosežki na tem področju.

Pričakovali bi, da bi tudi za vodenje Agencije, ki upravlja s financiranjem znanosti in inovacij veljala podobna določila, kot so veljala že doslej. Žal v predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti (ZZrID-A), ki bo predvidoma sprejet po hitrem postopku, te varovalke ni več, kar omogoča, da lahko politika, sedanje ali prihodnjih koalicij, na to odgovorno mesto postavi skoraj kogarkoli. Tako odstopanje od uveljavljenih norm, ki veljajo v EU in drugih razvitih državah, s katerimi želimo tekmovati, upravičeno vzbuja skrb. Dodatno zaskrbljenost povzroča predlagana širitev Upravnega odbora Agencije za dva člana, s čimer bi pridobila vsakokratna politična elita še večjo vlogo pri odločanju o povsem strokovnih zadevah. Po tem predlogu bi imeli predstavniki JRO ter Rektorske konference le po enega predstavnika, kar je popolnoma neuravnoteženo v primerjavi s 4 predlaganimi s strani ministrstev in dveh s strani Gospodarske zbornice. Prav tako se nam ne zdi modro, da v Inovacijskem svetu ni predviden predstavnik raziskovalcev, čeprav imamo v Sloveniji številne raziskovalce, ki so dosegli pomembne znanstvene preboje s prenosom v tehnologijo. Na tem mestu tudi poudarjamo, da se najbolj prebojne inovacije naslanjajo na temeljne raziskave.

Podobne konkretne pripombe je pripravila Koordinacija raziskovalnih inštitutov Slovenije. Pridružujemo se njihovim predlogom glede zahtevanih kvalifikacij direktorja ARIS, sestave UO, in predstavnika raziskovalcev v Inovacijskem svetu.

Ljubljana, 7. 3. 2023

Predsedniki in predsednice Znanstvenih svetov

 

Prof. dr. Roman Jerala                                                                         Prof. dr. Boris Turk

Kemijski inštitut                                                                                   Inštitut Jožef Stefan

 

Doc. Dr. Mija Oter Gorenčič                                                                Prof. dr. Marina Dermastia

ZRC SAZU                                                                                           Nacionalni inštitut za biologijo

 

Dr. Žarko Lazarević                                                                               Dr. Valerija Vendramin

Inštitut za novejšo zgodovino                                                             Pedagoški inštitut

 

Doc. dr. Luka Mladenovič                                                                    Dr. Nina Mali

Urbanistični inštitut RS                                                                        Geološki zavod Slovenije

 

Doc. dr. Mojca M. Plesničar                                                                Dr. Martin Bombač

Inštitut za kriminologijo                                                                      Inštitut za hidravlične raziskave

 

Izr. prof. dr. Bojan Podgornik                                                             Dr. Stanislav Lenart

Inštitut za kovinske materiale in tehnologijo                                     Zavod za gradbeništvo Slovenije

 

Dr. Tanja Rener                                                                                   Dr. Barbara Gerič Stare

Mirovni inštitut                                                                                   Kmetijski inštitut

Kemijski inštitut, ki se ponaša z več kot 75-letno tradicijo in znanstveno odličnostjo, v slovenskem raziskovalnem…
Center za razvoj, demonstracije in usposabljanje za brezogljične tehnologije bo vzpostavljen z namenom zagotavljanja…
Edinstvena zgradba fosfolipaze C iz Listeria monocytogenes Listerioza je ena najsmrtonosnejših bolezni, katere…
Kemijski nadzor delovanja človeških celic igra pomembno vlogo pri zasnovi novih genskih in celičnih terapij, saj omogoča…
Raziskovalci Kemijskega inštituta poročajo o znanstvenem napredku na področju tehnologije urejanja genoma. Izboljšali so…
Za slepe in slabovidne(CTRL+F2)
barva kontrasta
velikost besedila
označitev vsebine
povečava