PRACE predstavil novo vizijo visokozmogljivega računalništva v Evropi
Partnerstvo za napredno računalništvo v Evropi (The Partnership for Advanced Computing in Europe – PRACE) je objavilo novo izdajo publikacije Scientific and Innovation Case for HPC in Europe, v kateri predstavlja jasno vizijo, kako bo visokozmogljivo računalništvo (HPC) v prihodnjem desetletju oblikovalo znanstvena odkritja, industrijske inovacije in globalno konkurenčnost Evrope. Publikacija ponuja tako pregled doseženega napredka kot tudi usmeritve za prihodnji razvoj, pri čemer temelji na prispevkih raziskovalcev in institucij, ki sodijo v sam vrh računske znanosti.
Med avtorji publikacije je tudi sodelavec Kemijskega inštituta prof. dr. Matej Praprotnik, vodja Teoretičnega odseka in član sveta PRACE, ki je bil koordinator poglavja s področja znanosti o materialih (Materials Science).
V središču poročila je vse bolj nujno sporočilo: znanstveno računalništvo ni več zgolj specializirana dejavnost, temveč temeljni steber skoraj vseh pomembnejših raziskovalnih področij. Od podnebnega modeliranja in znanosti o materialih do raziskav na področju zdravja in inženirstva, vsi te sodobni izzivi zahtevajo računsko moč, sodelovanje in dolgoročne naložbe. Po mnenju avtorjev bo nadaljnje vodilno mesto Evrope odvisno od povezovanja vrhunske infrastrukture z usklajenim znanstvenim sodelovanjem med državami in sektorji.
Ta infrastruktura se hitro razvija. Evropa danes vzpostavlja vse širši ekosistem superračunalnikov pred-eksaravensko in eksaravensko zmogljivostjo, kar odpira nove možnosti za reševanje kompleksnih »velikih izzivov«. Poročilo pa poudarja, da sama strojna oprema ni dovolj. Resnična vrednost teh sistemov je v njihovi uporabi, v tem, kako učinkovito omogočajo razvoj novih metodologij, vključevanje podatkovno podprtih pristopov ter interdisciplinarno sodelovanje v velikem obsegu.
Posebnost nove izdaje je tudi razširjen obseg vsebin. Publikacija prvič vključuje ločena poglavja o umetni inteligenci in kvantnem računalništvu, tehnologijah, ki pomembno preoblikujejo znanstvene procese in globalno raziskovalno okolje. Kot poudarja predsednica sveta PRACE, prof. Constantia Alexandrou, so ti premiki sprožili globalno tekmovanje med akademskim svetom, vladami in industrijo, kar dodatno poudarja pomen strateških vlaganj v računske zmogljivosti in znanstveno neodvisnost.
Ob teh novih tehnologijah publikacija izpostavlja tudi vse večji pomen digitalnih dvojčkov, visoko natančnih virtualnih modelov kompleksnih sistemov, ki raziskovalcem omogočajo preučevanje različnih scenarijev zunaj omejitev fizičnih eksperimentov. Kot pojasnjuje glavni urednik publikacije profesor Hartmut Wittig, ti pristopi že spreminjajo področja, kot so podnebne raziskave, zdravje ljudi in razvoj naprednih materialov, saj omogočajo bolj napovedne in prilagodljive raziskovalne metode.
Vsako poglavje temelji na konkretnih primerih znanstvene prakse in prispevkih strokovnjakov, ki neposredno uporabljajo evropske HPC-zmogljivosti, ter odraža raznolikost metod, orodij in raziskovalnih izzivov. Na tej osnovi poročilo oblikuje tudi priporočila za raziskovalce in oblikovalce politik, ki soustvarjajo prihodnost evropskega raziskovalnega prostora.
Sklep publikacije je jasen: Evropa je postavila trdne temelje na področju visokozmogljivega računalništva, vendar bo za ohranitev zagona ključno nadaljnje vlaganje in sodelovanje. Ob vse večjem prepletanju tehnologij in naraščajoči kompleksnosti znanstvenih izzivov bodo današnje odločitve o infrastrukturi, financiranju in povezovanju odločilno zaznamovale položaj Evrope v prihodnjih letih.
Publikacijo lahko prelistate > TUKAJ
Vir:PRACE