Predlogi glede zaposlovanja tujcev v slovenskem raziskovalnem okolju
Ljubljana, 2. september 2020 - Na Kemijskem inštitutu menimo, da je vključenost v mednarodna multidisciplinarna raziskovalna omrežja, ter povezovanje z najboljšimi globalnimi raziskovalnimi institucijami, skupinami in posamezniki, ključnega pomena, in da na ta način plemenitimo svojo znanstveno odličnost. Vsak dan, vedno znova, želimo biti odprt prostor za tuje raziskovalce.
V povezavi s tem smo junija letos na inštitutu izvedli omizje »Tujci v slovenskem akademskem in znanstvenem okolju«, kjer smo se spraševali, zakaj nismo uspešnejši pri privabljanju obetavnih znanstvenikov, s kakšnimi težavami se srečujejo tuji raziskovalci pri nas, kako velika ovira je pri vsem tem slovenski jezik ter ali je spodbujanje rabe angleškega jezika v raziskovalnem in akademskem okolju zadostno. Dotaknili smo se tudi birokratskih ovir, s katerimi se srečujejo tujci, ki pridejo na delo v Slovenijo, ter seveda akademske institucije, ki želijo njihov status urediti.
Ker tako na Kemijskem inštitutu, kot tudi v mnogih drugih raziskovalnih organizacijah, narašča število zaposlitev tujih raziskovalcev, smo zaključke diskusije ter birokratske težave, s katerimi se srečujemo pri postopkih zaposlovanja tujih državljanov na našem inštitutu, strnili v nekaj ključnih točk. Na osnovi tega smo oblikovali predloge za izboljšanje trenutnih razmer na tem področju, ter jih naslovili na vsa pristojna ministrstva in druge državne organe.
Naši predlogi se nanašajo na:
- optimiranje postopkov pri izdaji dovoljenj za začasno prebivanje zaradi opravljanja dela na področju raziskav ali visokega šolstva ter izdajo dovoljenja za začasno prebivanje zaradi visokokvalificirane zaposlitve (Modra karta EU),
- optimiranje postopkov pridobivanja dovoljenja za prebivanje, predsvem za državljane tretjih držav,
- skrajšanje čakalnih vrst in optimiranje postopkov na Upravni enoti Ljubljana (UE), natančneje na Oddelku za tujce, kjer tujci urejajo vse potrebno v zvezi s prebivanjem in delom v Sloveniji. Ob tem predlagamo tudi možnost komunikacije svetovalcev na UE s tujci v angleščini in uvedbo dvojezičnih dokumentov (obrazcev, dopisov ipd.),
- možnost uvedbe prijav na razpise Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS (ARRS) v angleškem jeziku,
- ureditev področja najemanja stanovanj,
- ureditev pridobivanja osebnih zdravnikov za tujce.
Na Kemijskem inštitutu se zavedamo, da je internacionalizacija pomemben dejavnik gospodarske rasti, dodane vrednosti in konkurenčnosti slovenskega gospodarstva, ter da to predstavlja osrednjo os strateškega razvoja Slovenije. Prepričani smo tudi, da je internacionalizacija raziskovalnega sektorja in z njim prenos znanja, novih tehnologij in znanstvenih odkritij izjemnega pomena, zato si v največji možni meri prizadevamo, da bi tujcem na našem inštitutu zagotovili prijetno delovno okolje, ter jim karseda olajšali bivanje v Republiki Sloveniji.