Skip to main content

Novica

Podelitev Preglovih nagrad Kemijskega inštituta za izjemno doktorsko delo

 

Ljubljana, 14. december 2022Na današnjem zaključnem dogodku smo na Kemijskem inštitutu podelili tri Preglove nagrade za izjemno doktorsko delo na področju kemije in sorodnih ved. Dobitniki te prestižne nagrade v letu 2022 so dr. Jana Aupič, dr. Alja Prah in dr. Anže Prašnikar. Na dogodku smo novim doktoricam in doktorjem znanosti podelili tudi svečane listne, razglasili pa smo še prejemnika financiranja raziskovalnega projekta Janka Jamnika za mlade raziskovalke ali raziskovalce, ter Naj mentorico in Naj mentorja Kemijskega inštituta 2022.   

 

 

 

Dr. Jana Aupič je prejela nagrado za doktorsko delo z naslovom »Načrtovanje de novo proteinskega konformacijskega stikala na osnovi motiva ovite vijačnice«. Mentor pri delu je bil prof. dr. Roman Jerala.

Utemeljitev komisije: Jana Aupič se je v okviru doktorskega dela ukvarjala z načrtovanjem proteinskih ovitih vijačnic. Z ustreznim povezovanjem peptidov, ki tvorijo dimer ovite vijačnice v polipeptidno verigo, je mogoče načrtovati različne poliedrske oblike. Takšen način načrtovanja, poimenovan proteinski origami, zahteva uporabo ortogonalnih setov ovitih vijačnic, kjer vsak peptid tvori ovito vijačnico le s svojim peptidnim partnerjem. Nagrajenka je nadgradila metodo proteinskega origamija z razvojem seta konformacijskih stikal, katerih zvijanje in razvijanje je mogoče enostavno nadzorovati. V obstoječe dimere ovite vijačnice je vstavila vezavna mesta za kovinske ione in tako povzročila, da so peptidi tvorili homodimere ovite vijačnice v paralelni orientaciji le v prisotnosti Zn(II) ionov ali pri nizkem pH. Na ta način je lahko reverzibilno nadzorovala tvorbo struktur, kot so trikotniki ali trigonalne bipiramide, sestavljene iz dveh tetraedričnih domen. Takšna konformacijska stikala lahko služijo kot osnova za nadzorovanje proteinske aktivnosti cepljenih proteinov, razvoj biosenzorjev za zaznavanje celične koncentracije Zn(II) ionov, ali za preklopno biofunkcionalizacijo površin.

Jana Aupič je doktorirala leta 2020 na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani, raziskovalno delo pa je opravila na Odseku za sintezno biologijo in imunologijo Kemijskega inštituta. Rezultate svojih raziskav je objavila v petnajstih znanstvenih člankih v najuglednejših mednarodnih revijah, od tega štirikrat kot prvi avtor.

 

 

 

Dr. Alja Prah je prejela nagrado za doktorsko delo z naslovom "Raziskovanje vloge elektrostatskih interakcij pri encimski katalizi monoamin-oksidaz s pomočjo večnivojskega računskega modela". Delo je opravila pod mentorstvom izr. prof. dr. Jerneja Stareta in somentorstvom prof. dr. Marije Sollner Dolenc.

Utemeljitev komisije: Alja Prah se je pri svojem doktorskem delu ukvarjala s preučevanjem samega izvora encimske katalize z uporabo metod računske kemije in sicer na primeru encimov monoamin-oksidaz. Ti encimi sodelujejo pri vzdrževanju homeostaze monoaminskih živčnih prenašalcev in so vpleteni v nastanek številnih nevrodegenerativnih bolezni. Glavnina njenih raziskav je bila osredotočena na razvoj in uporabo računskega modela za ovrednotenje vpliva elektrostatskih interakcij na katalitično funkcijo encimov. Njeni rezultati lepo pokažejo, da elektrostatske interakcije v veliki meri nadzorujejo substratno selektivnost encimov ter, da je na podlagi njenega pristopa mogoče razločevati majhne razlike v selektivnosti strukturno podobnih izoencimov. V svojem delu je ovrednotila tudi kinetični izotopski učinek, ki velja za najbolj direktno merilo odkrivanja prisotnosti jedrskih kvantnih učinkov pri kemijskih kot tudi encimskih reakcijah. Pri tem pokaže, da tuneliranje najverjetneje ne igra vidnejše vloge pri katalitični funkciji monoamin-oksidaz.

Alja Prah je doktorirala leta 2021 na Fakulteti za farmacijo Univerze v Ljubljani. Raziskovalno delo pa je opravila na Teoretičnem odseku Kemijskega inštituta v Ljubljani. Rezultate svojih raziskav je objavila v sedmih znanstvenih člankih tudi v revijah z visokimi faktorji vpliva; pri petih člankih je bila prva avtorica.

 

 

 

Dr. Anže Prašnikar je prejel nagrado za doktorsko delo z naslovom »Mikrokinetično modeliranje reakcij katalitske pretvorbe ogljikovega dioksida v metanol«.  Mentor pri delu je bil izr. prof. dr. Blaž Likozar.

Utemeljitev komisije: Anže Prašnikar se je v svojem doktorskem delu ukvarjal s tehnologijami, ki bodo v bližnji prihodnosti ključno prispevale k zmanjšanju izpustov toplogrednega ogljikovega dioksida v ozračje. Proučeval je katalizatorje za pretvarjanje ogljikovega dioksida v metanol, ki se lahko uporablja kot koristna kemikalija ali gorivo. Medtem ko je pretvorba ogljikovega monoksida v metanol že dobro poznan postopek z učinkovitimi katalizatorji, je ogljikov dioksid zaradi inertnosti bistveno teže pretvarjati. Reakcija terja visoke temperature in tlake, zato je poznavanje strukture in delovanja katalizatorjev ključno pri optimizaciji postopka. Anže Prašnikar je industrijski katalizator Cu/ZnO/Al2O3 karakteriziral z različnimi sodobnimi eksperimentalnimi tehnikami, preizkusil v reaktorjih pri različnih pogojih in nato izdelal mikrokinetični model. Ta je prvikrat pojasnil dinamiko cinka oziroma ZnO, od česar je odvisna aktivnost, ter pojasnil razlike pri delovanju katalizatorja z ogljikovim monoksidom in z ogljikovim dioksidom, ko nastaja tudi voda. Prav tako je opisal vpliv temperature, tlaka in časa na deaktivacijo katalizatorja, kar je kljub široki razširjenosti uporabe tega katalizatorja v industriji manjkalo.

Anže Prašnikar je doktoriral leta 2022 na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Mariboru, raziskovalno delo pa je opravil na Odseku za katalizo in reakcijsko inženirstvo Kemijskega inštituta. Rezultate svojih raziskav je objavil v sedmih znanstvenih člankih v najuglednejših mednarodnih revijah, od tega petkrat kot prvi avtor. Za razviti postopek modeliranja aktivnosti katalizatorja in njegove deaktivacije, česar v literaturi pred tem ni bilo, se zanima več industrijskih partnerjev, sprožil pa je tudi že nekaj novih sodelovanj odseka z industrijo.

 

Podelitev listin za doktorske disertacije, financiranje raziskovalnega projekta ter razglasitev najboljših mentorjev

Na slovesnosti so podelili tudi svečane listine vsem tistim, ki so raziskovalno delo za doktorat znanosti opravili in v letu 2022 tudi zaključili na Kemijskem inštitutu. Gre za pet novih doktoric znanosti in štiri nove doktorje znanosti, ki tako stopajo na samostojno raziskovalno pot.

Prvič letos so na Kemijskem inštitutu razglasili tudi prejemnika financiranja temeljnega raziskovalnega projekta Janka Jamnika za mlado raziskovalko ali mladega raziskovalca. Prejemnik financiranja za leto 2022 je dr. Andraž Krajnc, raziskovalec v Laboratoriju za adsorbente na Odseku za  anorgansko kemijo in tehnologijo Kemijskega inštituta. Tak način finančne podpore obetavnim projektom, katerih vodje so perspektivni mladi doktorji ali doktorice znanosti, zaposleni na Kemijskem inštitutu, je novost. Namen omenjenega projekta je mlade raziskovalke in raziskovalce Kemijskega inštituta podpreti pri samostojni raziskovalni poti, jih spodbuditi h kakovostnim prijavam na razpise ARRS, ter povečati njihovo konkurenčnost pri prijavah na projekte Evropskega raziskovalnega sveta.

   

 

 

Podelili pa smo še priznanji Naj mentorica in Naj mentor Kemijskega inštituta. Razpis za Naj mentorico in Naj mentorja na inštitutu pripravljamo v želji, da bi spodbudili kulturo dobrega mentoriranja, saj je ta za vzgojo vrhunskih raziskovalk in raziskovalcev izjemnega pomena.

Dr. Ivi Hafner Bratkovič je prejela priznanje za Naj mentorico Kemijskega inštituta 2022.

Dr. Iva Hafner Bratkovič je raziskovalka na Odseku za sintezno biologijo in imunologijo, ki velik delež svojih raziskav usmerja v raziskovanje molekulskih mehanizmov, ki potekajo pri aktivaciji prirojenega imunskega sistema in njihovo vlogo v nevrodegenerativnih boleznih ter raku. Veliko časa namenja tudi prenosu znanja na mlade. Že od leta 2011 je aktivno vključena v proces mentoriranja mladih raziskovalk in raziskovalcev na različnih stopnjah, od diplomske naloge do doktorske dizertacije.

     

Tisti, ki so jo nominirali, pravijo, da je ne odlikuje le izjemna znanstvena širina, temveč tudi velik čut za sočloveka. Pogovori z njo so navdihujoči in produktivni, vedno je polna novih idej in optimizma ter motivacije za nadaljnje delo. Posluša, spodbuja, upošteva ideje, nudi vodstvo, nasvete in pomoč. Njena ekipa deluje složno in nudi prijetno in neobremenjeno delovno okolje, v katerem se dela dobra znanost. Študentom omogoča udeležbo na znanstvenih konferencah v tujini, z njeno pomočjo jim je omogočeno sodelovanje s priznanimi tujimi znanstveniki, kar se odraža v dobrih publikacijah in pomeni odlično popotnico za njihovo nadaljnjo kariero. Študente navdihuje, ker jo pri delu vodita zanimanje in pristna radovednost, izjemni kvaliteti odličnih znanstvenikov in najboljši zgled mladim.

Doc. dr. Petar Djinović je prejel priznanje za Naj mentorja Kemijskega inštituta 2022.

Doc. dr. Petar Djinović je raziskovalec v Laboratoriju za katalizatorje na Odseku za anorgansko kemijo in tehnologijo, njegovo primarno področje raziskav so katalizatorji in katalitski procesi, ki vključujejo pretvorbe ogljikovodikov in ogljikovega dioksida. Od leta 2015 je aktivno vključen v proces mentoriranja mladih raziskovalk in raziskovalcev. Leta 2019 je bil habilitiran na doktorskem programu Materiali na Fakulteti za podiplomski študij na Univerzi v Novi Gorici in je nosilec predmeta Materiali kot katalizatorji za pretvorbo ogljikovodikov.

Tisti, ki so ga nominirali, so nam med drugim povedali, da s svojim delom in zgledom najbolj celostno pripomore k temu, da lahko motiviran študent postane odločen raziskovalec. Študente vključi v raziskovalno ekipo tako, da se počutijo sprejeti, jim zaupa in spodbuja njihovo samostojnost pri iskanju rešitev izven okvirjev. Trudi se za dobro vzdušje med raziskovalci in sodelavci in za spoštljiv odnos do vseh v timu. Ni le fantastičen mentor in odličen znanstvenik, temveč tudi izjemen človek. Študenti pri njem občudujejo znanje, njegovo osebnost in širino ter strast do znanosti, zato je prava izbira za Naj mentorja.

 

 

Posnetek dogodka: https://www.facebook.com/STA.Novice/videos/693489238815617

Edinstvena zgradba fosfolipaze C iz Listeria monocytogenes Listerioza je ena najsmrtonosnejših bolezni, katere…
Kemijski nadzor delovanja človeških celic igra pomembno vlogo pri zasnovi novih genskih in celičnih terapij, saj omogoča…
Raziskovalci Kemijskega inštituta poročajo o znanstvenem napredku na področju tehnologije urejanja genoma. Izboljšali so…
Ljubljana, 10. november 2021 – Raziskovalca Kemijskega inštituta prof. dr. Gregor Mali in dr. Andraž Krajnc sta…
Ljubljana, 6. julij 2021 - Koronakriza  nas pesti že skoraj leto in pol. Človeštvo je postavila pred neslutene izzive,…
Za slepe in slabovidne(CTRL+F2)
barva kontrasta
velikost besedila
označitev vsebine
povečava