Razglasili letošnji Preglovi nagradi in doktorski štipendiji
Na slovesnosti v Zagorju ob Savi smo podelili Preglove nagrade za izjemne dosežke na področju kemije in sorodnih ved ter doktorski štipendiji Janka Jamnika. Letošnji Preglovi nagrajenki sta dr. Mateja Manček Keber in prof. dr. Nataša Zabukovec Logar, štipendista pa Tjaša Mlakar in Maksimilijan Adamek.
Med nagradami, ki jih podeljuje Kemijski inštitut, je prav Preglova nagrada za znanstvene dosežke najpomembnejša. Nosi namreč ime Friderika Pregla, zdravnika in kemika slovenskega rodu, ki je bil leta 1923 nagrajen z Nobelovo nagrado za kemijo. Prestižno Preglovo nagrado tako inštitut podeljuje za vrhunske dosežke na področju temeljnih ali uporabnih raziskav, ki se lahko vzporejajo z dosežki v svetovnem merilu. Kemijski inštitut je letos podelili dve Preglovi nagradi za izjemne znanstvene dosežke, prejeli sta ju dr. Mateja Manček Keber in prof. dr. Nataša Zabukovec Logar.
Dr. Mateja Manček Keber
Mateja Manček Keber je višja znanstvena sodelavka na Kemijskem inštitutu. Deluje na področju bazične in translacijske imunologije. Osrednja tema njenih raziskav so signalne poti Tollu podobnih receptorjev (TLR), pri čemer raziskuje predvsem njihovo vlogo v sterilnem vnetju v kroničnih boleznih, kot sta revmatoidni artritis in rak.
Oksidativni stres poveča izločanje zunajceličnih veziklov, ki so pomembno področje njenega raziskovanja. Odkrila je, da zunajcelični vezikli vsebujejo oksidirane lizofosfolipide, ki sprožijo sterilno vnetje preko receptorja TLR4. Pokazala je, kako te molekule v telesu nastanejo, s čimer je odprla nove možnosti za zdravljenje vnetnih bolezni.
Njene raziskave tudi pomembno prispevajo k razlagi, kako kronično vnetje in zunajcelični vezikli prispevajo k razvoju raka. Na primeru B-celičnega limfoma, katerega vzrok je mutacija v proteinu Myd88, je pokazala, da lahko zunajcelični vezikli prenesejo mutiran protein Myd88 v tarčne celice in tako spodbujajo vnetje.
Več raziskav in patentnih prijav je prijavila tudi s področja raziskav koronavirusa SARS-CoV-2, predvsem mehanizma vstopa koronavirusa v celico in razvoja spojin, ki ta proces zavirajo.
Odmevnost in odličnost raziskovanja Mateje Manček Keber potrjujejo predavanja na mednarodnih kongresih in objave v najboljših revijah, kot sta Proceedings of the National Academy of Sciences in Blood. V zadnjih desetih letih so bila njena dela citirana več kot 3500-krat. Da je tudi uspešna mentorica dokazujejo uspehi njenih doktorandov, ki praviloma nadaljujejo raziskovanje na najboljših svetovnih univerzah.
Prof. dr. Nataša Zabukovec Logar
Nataša Zabukovec Logar je vodja Odseka za anorgansko kemijo in tehnologijo na Kemijskem inštitutu. Je mednarodno priznana znanstvenica na področju nanoporoznih materialov kot so zeoliti in njim podobni materiali, ki so uporabni za sorpcijsko shranjevanje toplote in za okoljske aplikacije, kot so zajem CO2 in ostalih toplogrednih plinov.
Primer sorpcijskega shranjevanja toplote je reverzibilna vezava vode v trdne porozne materiale. Nagrajenka je s sodelavci razvila in okarakterizirala stabilne mikroporozne zeolite in aluminofosfate z doslej najvišjimi kapacitetami za tovrsten način shranjevanja energije, vključno z vpogledom v njihovo delovanje na atomskem nivoju ter določitvijo odnosa struktura-lastnosti materiala. Njene raziskave na tem področju so pomembno prispevale k razumevanju in možnostim nadaljnje optimizacije sistemov za učinkovito shranjevanje energije.
Prav tako je dosegla izjemne dosežke na področju inovativne priprave hidrotermično stabilnih kovinsko-organskih ogrodji, t.i. MOFov. S sodelavci je razvila več kompozitnih materialov, z MOFi kot aktivnimi komponentami za selektivni zajem plinov, tudi CO2, ki imajo bistveno izboljšano strukturno stabilnost in tako večjo učinkovitost pri realnih pogojih zajema iz industrijskih in drugih plinov.
O odmevnosti raziskovalnih dosežkov nagrajenke pričajo številna vabljena predavanja in objave v vrhunskih revijah s področja znanosti o materialih. Je članica odborov več strokovnih združenj s področja delovanja, vključno s štiričlanskim izvršnim odborom svetovne zeolitne zveze. Opravlja tudi pomembno delo pri prenosu znanja na doktorske in podoktorske študente na Univerzi v Novi Gorici, kjer je direktorica magistrskega študijskega programa Znanost o materialih in članica Senata Univerze.
Podelili tudi dve doktorski štipendiji Janka Jamnika
Doktorska štipendija Janka Jamnika za perspektivnega mlado raziskovalko ali raziskovalca s področja kemije in sorodnih ved, ki jih podeljuje Kemijski inštitut, so pomembna spodbuda za razvoj karier mladih. Prejemnika letošnje štipendije sta Tjaša Mlakar in Maksimilijan Adamek.
Tjaša Mlakar je magistra biokemije, ki je študijske obveznosti vseskozi opravljala z nadpovprečnimi rezultati. Doktorski študij bo opravljala na Odseku za sintezno biologijo in imunologijo Kemijskega inštituta. Njena raziskovalna tema bo izboljšava sistema CRISPR/Cas za večjo učinkovitost tarčne integracije v genomu v terapevtske namene, vključno z modulacijo CAR-T celične imunoterapije. Njen mentor bo dr. Duško Lainšček.
Maksimilijan Adamek je magister biokemije, ki je ves čas študija izkazoval nadpovprečen rezultate. Že več let pa je tudi raziskovalno povezan s Kemijskim inštitutom, sprva preko študentskega raziskovalnega dela, zdaj pa kot strokovni sodelavec na Odseku za molekularno biologijo in nanobiotehnologijo, kjer bo tudi nadaljeval svoj doktorski študij. Raziskoval bo pomen RNA interakcij v nastanku bioloških kondenzatov, njegov mentor bo dr. Miha Modic.
Posnetek dogodka > https://youtu.be/3y8snTyLik8