Skip to main content

Novica

Rezultati predkliničnega testiranja cepiva proti Covid-19

Skupina raziskovalcev za razvoj cepiva proti Covid-19 predstavila dosedanje rezultate

 

Ljubljana, 31. avgust 2020 - Na Kemijskem inštitutu smo pripravili tiskovno konferenco, na kateri smo predstavili rezultate razvoja in predkliničnega testiranja cepiva proti Covid-19. Rezultate je predstavil vodja skupine raziskovalcev, ki razvija cepivo, prof. dr. Roman Jerala. Na tiskovni konferenci sta sodelovala še direktor Kemijskega inštituta prof. dr. Gregor Anderluh, ki je orisal inštitutska prizadevanja v bitki proti tej nevarni bolezni, ter prof. dr. Borut Štrukelj s Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani, ki je podal komentar na dosežene rezultate.

Pandemija Covid-19 je povzročila izjemne posledice po vsem svetu z več kot 23 milijoni okuženih in številom žrtev, ki se približuje milijonu. Povzročila je izjemno škodo na vseh segmentih družbe. Ocenjujejo, da se lahko valovi okužb ponavljajo zelo dolgo, vse dokler epidemije ne bomo uspeli ustaviti z uporabo učinkovitega cepiva. Trenutno poteka po svetu okrog 30 raziskav cepiva v različnih stopnjah kliničnih raziskav in več kot 100 v predkliniki. Pospešen razvoj cepiva, ki običajno traja dlje kot desetletje, omogočajo nove tehnologije, s katerimi lahko sprožimo zaščiten imunski odziv brez tveganja za okužbo.

 

 

V razvoj cepiva se je vključila tudi raziskovalna skupina na Kemijskem inštitutu, ki sedaj poroča o rezultatih zasnove cepiva in njegovega testiranja na miših. Rezultate so predstavili v članku, ki so ga pred recenzijo omogočili za javni dostop na strežniku bioRxiv.

Cepivo so zasnovali na osnovi plazmidne DNK, ki vsebuje zapis za virusne proteine in v človeških celicah povzroči proizvodnjo virusnih proteinov, ki sprožijo tvorbo protiteles in zaščitnih celic T. Različna cepiva za Covid19 na osnovi plazmidne DNK testirajo v kliničnih raziskavah v ZDA, Japonski in Južni Koreji. Prednost uporabe plazmidne DNK je nizka cena proizvodnje, visoka stabilnost, ki ne zahteva verige zamrzovalnikov, slabost pa manj učinkovit vnos v celice v primerjavi z virusnimi sistemi.

Skupina Odseka za sintezno biologijo in imunologijo na Kemijskem inštitutu poroča, da je novost njihovega pristopa v modifikaciji virusnih proteinov v nanodelce, ki spominjajo na viruse, s čemer so izboljšali odziv imunskega sistema. Pripravili so pet variant virusne proteinske domene RBD, ki je odgovorna za prepoznavanje celičnega receptorja, tako da je na enem delcu od 1 do 60 kopij RBD. Priprava virusom podobnih delcev je sicer že uveljavljena v razvoju sodobnih cepiv vendar doslej še ni bilo primerjanih toliko različnih načinov tvorbe nanodelcev, od katerih gre za dva izvirna pristopa. Rezultati testiranja imunskega odziva miši na cepiva so pokazali, da se je najbolje odrezala varianta, kjer so na virusni protein dodali kratek segment, ki je sprožil tvorbo velikih skupkov. V tem primeru je bil odziv več kot stokrat boljši od monomernega proteina, ki ga sicer uporabljajo nekatera druga cepiva. Pokazali so, da protitelesa nevtralizirajo vezavo virusa na človeški receptor v koncentracijah, ki so primerljive z drugimi cepivi in protitelesi pri pacientih, ki so preživeli okužbo. Dodatno so pokazali tvorbo celic T, ki uničujejo celice, ki proizvajajo virusne proteine, kar prav tako lahko ustavi okužbo.

Shema: Molekulski modeli petih tipov cepiva proti Covid-19, ki so ga pripravili raziskovalci Odseka za sintezno biologijo in imunologijo na Kemijskem inštitutu.

Povezava na animacijo s strukturami modelov: l12-ki.owncube.com/index.php/s/nXByWAbefKgqe8T

 

Raziskovalci opozarjajo, da rezultati predkliničnih študij predstavljajo šele začetno stopnjo in da je do uporabe cepiva pot še dolga, saj je potrebno izvesti obsežne in drage klinične raziskave na ljudeh ter da več cepiv v višjih stopnjah testiranja po svetu kaže obetavne rezultate. Kljub temu menijo, da so rezultati dobra popotnica za nadaljevanje raziskav dokler ne bo učinkovitega, dostopnega in varnega cepiva. Za naslednje korake so v Sloveniji organizirali konzorcij v katerem sodelujejo poleg Kemijskega inštituta raziskovalci Veterinarske fakultete, Fakultete za farmacijo UL, zdravniki Infekcijske klinike UKC in Univerzitetne bolnišnice Golnik ter podjetja Jafral, ki bo pripravil proces za proizvodnjo cepiva za klinične študije in dokumentacijo za odobritev klinične študije v skladu z visokimi zahtevami za aplikacijo cepiva v človeka. V dosedanji raziskavi so z reagenti slovenskim raziskovalcem pomagali sodelavci iz Švice in Nemčije. 

»Največji pomen predstavljene raziskave je razvoj nove tehnologije, ki bo uporabna ne samo za ta virus, ampak tudi za cepiva za druge viruse v prihodnje. Pomembno je, da smo organizirali interdisciplinarno skupino, ki je sposobna rezultate temeljnih raziskav prenesti v klinično uporabo. Upam, da bomo s takšnim sodelovanjem lahko razvili in do pacientov pripeljali kakšno slovensko zdravilo. Ponosen sem na svoje sodelavke in sodelavce, ki so se z izjemno energijo in znanjem posvetili temu zahtevnemu problemu in dokazali, da tudi na tem področju lahko prispevamo droben delec k boju proti temu ključnemu problemu človeštva in nalezljivim boleznim«, pravi vodja raziskovalne skupine prof. dr. Roman Jerala.

 

 

 

»Raziskovalna skupina na Kemijskem inštitutu pod vodstvom prof. dr. Romana Jerale je takoj po odkritju povzročitelja bolezni Covid-19 pričela z intenzivnim razvojem cepiva proti virusu SARS-CoV-2. Poudariti je potrebno, da gre za inovativni pristop na osnovi vnosa DNA, ki kodira za virusni površinski protein v človeške celice, ki nato biosintetizirajo beljakovino, strukturno enako virusnemu proteinu, celice imunskega sistema pa ga posledično prepoznajo kot človeku tujega in naredijo zaščitna protitelesa. Raziskovalna skupina prof. Jerale spada v mednarodnem merilu med znanstveno vrhunske skupine z odmevnimi rezultati, zato verjamem, da bo tudi cepivo, izdelano po tehnologiji te raziskovalne skupine učinkovito, upam pa tudi, da bo izkazovalo primerno stopnjo varnosti. S trenutnimi pozitivnimi rezultati se je skupina raziskovalcev pod vodstvom prof. dr. Romana Jerale priključila vodilnim vrhunskim biotehnološkim podjetjem, ki razvijajo novo cepivo z novimi, izvirnimi tehnologijami«, je dosežek komentiral prof. dr. Borut Štrukelj.

 

 

Prof. dr. Gregor Anderluh je dodal, da se na Kemijskem inštitutu ukvarjamo še z nekaterimi drugimi raziskavami povezanimi s Covid-19. Te so usmerjene predvsem v razumevanje zgradbe in delovanja koronavirusa, ter v hitre pristope detekcije koronavirusa. Anderluh je poudaril, da ga veseli, da smo na inštitutu lahko tako hitro prilagodili svoje raziskovalne kapacitete, ter da se nadejamo nadaljevanja predstavljenih raziskav. »Upam, da bo to prepoznano tudi na ravni države, z ustreznimi vlaganji v ta raziskovalna področja, v znanost na splošno ter seveda v odziv proti Covidu-19. Slovenija je na donatorski konferenci EU v začetku maja obljubila sredstva za raziskave Covida -19 in upamo, da se bo ta dobra volja tudi uresničila«, je še izpostavil Anderluh.

 

 

 

Sodelavci raziskave in avtorji objave s Kemijskega inštituta so dr. Duško Lainšček, dr. Tina Fink, dr. Vida Forstnerič, dr. Iva Hafner-Bratkovič, Sara Orehek, Žiga Strmšek, dr. Mateja Manček-Keber, Peter Pečan, Hana Esih, Špela Malenšek, dr. Jana Aupič, Petra Dekleva, Tjaša Plaper, Sara Vidmar, dr. Lucija Kadunc, dr. Mojca Benčina, Neža Omersa, dr. Gregor Anderluh in dr. Roman Jerala.

 

Povezava na članek: www.biorxiv.org/content/10.1101/2020.08.28.244269v1

 

Kemijski nadzor delovanja človeških celic igra pomembno vlogo pri zasnovi novih genskih in celičnih terapij, saj omogoča…
Raziskovalci Kemijskega inštituta poročajo o znanstvenem napredku na področju tehnologije urejanja genoma. Izboljšali so…
Ljubljana, 10. november 2021 – Raziskovalca Kemijskega inštituta prof. dr. Gregor Mali in dr. Andraž Krajnc sta…
Ljubljana, 6. julij 2021 - Koronakriza  nas pesti že skoraj leto in pol. Človeštvo je postavila pred neslutene izzive,…
Ljubljana, 7. januar 2021 - Slovenski znanstvenik dr. Nejc Hodnik, ki je za raziskave elektrokatalizatorjev leta 2019…
Za slepe in slabovidne(CTRL+F2)
barva kontrasta
velikost besedila
označitev vsebine
povečava