Novica

Ljubljana, 6. 9. 2019

Na Kemijskem inštitutu smo slovesno odprli prostore z novim krio-elektronskim mikroskopom.Gre za izjemno pomembno raziskovalno napravo, ki bo močno dvignila kakovost raziskav, ter na ta način obogatila znanstveni prostor v Sloveniji in širši regiji, omogočila pa bo tudi vrhunske razvojne raziskave slovenske industrije. Poleg inavguracije novega krio-elektronskega mikroskopa smo gostili še krio-elektronski mikroskopiji posvečen minisimpozij z naslovom »Novosti na področju krio-elektronske mikroskopije«. Osrednji predavatelj minisimpozija je bil Nobelov nagrajenec za kemijo 2017 Joachim Frank, častna gosta na inavguraciji mikroskopa pa predsednik Vlade Republike Slovenije gospod Marjan Šarec ter minister za izobraževanje, znanost in šport dr. Jernej Pikalo.

^{Predsednik Vlade RS gospod Marjan Šarec, vodja Odseka za molekularno biologijo in nanobiotehnologijo doc. dr. Marjetka Podobnik, Nobelov nagrajenec za kemijo 2017 prof. dr. Joachim Frank, direktor Kemijskega inštituta prof. dr. Gregor Anderluh in minister za izobraževanje, znanost in šport dr. Jernej Pikalo ob novem krio-elektronskem mikroskopu.}

Novi krio-elektronski mikroskop bo obogatil slovenski znanstveni prostor

Novi krio-elektronski mikroskop, ki smo ga namestili na Kemijskem inštitutu, je izjemno pomembna raziskovalna naprava, saj bo močno dvignila kakovost raziskav na različnih raziskovalnih področjih, tako na akademskih ustanovah, kot v industriji, in bo na ta način obogatila znanstveni prostor v Sloveniji in širši regiji.

Krio-elektronska mikroskopija je ena od metod, ki se uporablja v strukturni biologiji za določanje tridimenzionalnih struktur molekulskih sistemov, kjer meritve potekajo v območju kriogenih temperatur, to je približno pri –180°C. Ključna prednost krio-elektronske mikroskopije v primerjavi z drugimi tehničnimi pristopi je, da omogoča določanje strukture molekul v zelo širokem velikostnem območju in v naravni obliki. Poleg tega omogoča tudi opazovanje različnih koformacijskih stanj ter s tem natančnejši vpogled v njihov mehanizem delovanja in biološko funkcijo. S to tehniko lahko vidimo položaje posameznih atomov in tudi vezavo majhnih molekul na biološke tarče, kar je še posebej pomembno pri razvoju zdravilnih učinkovin, torej je izjemno pomembna za farmacevtsko industrijo.

Investicija, ki je vključevala mikroskop, dve napravi za pripravo vzorcev, nekaj manjših komponent za normalno delovanje mikroskopa, ter potrebne manjše posege v prostor, kjer je mikroskop nameščen, je vredna približno 2,5 mio EUR. Večji delež je financiral Kemijski inštitut, približno petino Agencija za Raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS), manjše deleže pa so prispevale še Fakulteta za Kemijo in kemijsko tehnologijo UL, Fakulteta za farmacijo UL ter Nacionalni inštitut za Biologijo.

Na otvoritvi prisotna tudi premier Šarec in minister Pikalo

Na slovesni otvoritvi prostora, kjer je novi mikroskop nameščen, so nas, poleg mnogih uglednih znanstvenikov, s svojo prisotnostjo počastili tudi predsednik Vlade Republike Slovenije gospod Marjan Šarec, minister za izobraževanje, znanost in šport dr. Jernej Pikalo, ter direktor Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije prof. dr. József Györkös, ki so nagovorili zbrane.

^{Predsednik Vlade RS gospod Marjan Šarec: "Moramo se zavedati, da je Slovenija izjemno močna na področju raziskav oziroma razvoja znanosti na splošno, saj imamo kadre, znanje, vizijo in še marsikaj. Investicije so tisto, kar Slovenijo lahko pelje naprej, kajti brez investicij, brez otipljivih rezultatov ne bomo uspešni."}

^{Minister za izobraževanje, znanost in šport dr. Jernej Pikalo: "Vrhunska raziskovalna oprema in infrastruktura ter njuna dostopnost so predpogoj za odlično in prebojno raziskovalno delo. So pot v mednarodno vpetost in obenem spodbuda raziskovalcem, da ostanejo doma."}

^{Direktor ARRS prof. dr. József Györkös je v govoru izpostavil nujnost povečevanja vlaganj v raziskovalno opremo.}

Z novim mikroskopom do raziskav na vrhunskem nivoju

'Z novim krio-elektronskim mikroskopom v Ljubljani bomo na UL FKKT tudi v prihodnosti lahko izvajali raziskovalno delo na vrhunskem nivoju. Mikroskop odpira številne možnosti, tako na področju temeljnih, kot tudi aplikativnih raziskav, saj omogoča preučevanje bolj kompleksnih makromolekularnih sistemov, kot je bilo to mogoče do sedaj. Prepričani smo, da gre za eno izmed najpomembnejših pridobitev v zadnjih letih, od katere si lahko vsi veliko obetamo', je o novi pridobitvi Kemijskega inštituta dejal prof. dr. Jurij Svete, dekan Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani.

'Na Nacionalnem inštitutu za biologijo smo ponosni, da sodelujemo pri postavitvi novega krio-elektronskega mikroskopa na Kemijskem inštitutu. Tovrstna oprema bo unikatna ne samo v Sloveniji, temveč širši regiji in bo našim raziskovalcem bioloških struktur omogočala moderno znanstveno delo, ki gre v korak s časom v najrazvitejših znanstvenih okoljih', je ob tem dejal prof. dr. Matjaž Kuntner, direktor Nacionalnega inštituta za biologijo.

Dekanja Fakultete za farmacijo prof. dr. Irena Mlinarič-Raščan, pa je novi mikroskop komentirala takole: 'Postavitev krio-elektronskega mikroskopa na Kemijskem inštitutu je izrednega pomena za raziskovalce na področjih biomedicine, tudi za raziskovalce Fakultete za farmacijo, Univerze v Ljubljani in vse, ki bodo delovali v slovenskem konzorciju za translacijske raziskave EATRIS-TRI.si. Krio-elektronski mikroskop je namenjen najprej kreativnim posameznikom, da lahko živijo svoj potencial in generirajo prebojna spoznanja za napredek znanosti in v dobrobit družbe. Prav tako pa postavitev te infrastrukture doprinaša k povezovanju slovenskih raziskovalcev in institucij, ter k aktivni udeležbi v velikih evropskih raziskovalnih konzorcijih.'

'Za kemijski inštitut in slovensko znanost je to izjemna pridobitev. Z novim mikroskopom bomo lahko še bolj poglobljeno opravljali raziskave na področju ved o življenju. Pristop krio-elektronske mikroskopije pa bo omogočil tudi vrhunske razvojne raziskave farmacevtske industrije, na kar računamo v prihodnosti', pa je o novi raziskovalni napravi dejal prof. dr. Gregor Anderluh, direktor Kemijskega inštituta.

Ob inavguraciji še krio-elektronski mikroskopiji posvečen minisimpozij z Nobelovim nagrajencem

Poleg inavguracije novega krio-elektronskega mikroskopa, smo na Kemijskem inštitutu gostili še krio-elektronski mikroskopiji posvečen minisimpozij z naslovom »Novosti na področju krio-elektronske mikroskopije«.

Osrednji predavatelj minisimpozija je bil Nobelov nagrajenec za kemijo leta 2017 Joachim Frank. To prestižno nagrado si je prislužil s ključnim prispevkom pri razvoju krio-elektronske mikroskopije, revolucionarne metode za določanje strukture biomolekul v nativni obliki pri visoki ločljivosti.

 ^{Prof. dr. Joachim Frank, Nobelov nagrajenec za kemijo 2017}

Na minisimpoziju smo gostili še znanstvena predavanja nekaterih drugi uglednih strokovnjakov s področja krio-elektronske mikroskopije: Juergen Plitzko (Max Planck Institute for Biochemistry, München, Nemčija), Sebastian Glatt (Malopolska Centre of Biotechnology, Jagiellonian University, Krakov, Poljska), Robert Gilbert (University of Oxford, Oxford, Velika Britanija). 

Na minisimpoziju pa so se s kratkimi predstavitvami dosedanjih znanstevnih dosežkov predstavili tudi nekateri mlajši raziskovalci s Kemijskega inštituta: Krištof Bozovičar, Aljaž Gaber, David Dobnik, Jana Aupič in Andreja Kežar.

Podrobneje o minisimpoziju > www.ki.si/novice/single-prikaz/novice/novica/minisimpozij-z-nobelovcem-v-pocastitev-inavguracije-novega-krio-elektronskega-mikroskopa/

Podrobnosti o novem mikroskopu in krio-elektronski mikroskopiji > Vprašanja in odgovori