Skip to main content

Novica

Uradno pričeli z vzpostavitvijo Centra za tehnologije genske in celične terapije

 

Ljubljana, 5. september 2023 Center za tehnologije genske in celične terapije (CTGCT), ki ga bo ustanovil Kemijski inštitut, je s septembrom uradno začel delovati. Ob tej priložnosti smo na Kemijskem inštitutu gostili uvodno srečanje predstavnikov uglednih evropskih medicinskih raziskovalnih ustanov, ki bodo pri projektu sodelovale kot partnerice na področju razvoja in inovacij. Na dogodku so sodelovali še predstavniki Evropske komisije ter Ministrstva za zdravje in Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije.

 

Glavni namen CTGCT razvoj novih, personaliziranih načinov zdravljenja

Eden od treh ljudi se v življenju sooči z rakom, pet odstotkov prebivalcev sveta ima redko genetsko bolezen, v Sloveniji je takšnih okoli tisoč. Vendar pa za številna rakava obolenja in redke genske bolezni, ki jih vedno znova odkrivamo, še nimamo učinkovitih zdravil in načinov zdravljenja. Nove, napredne tehnologije zdravljenja, kot so genske in celične terapije, bi te bolezni v prihodnje lahko ozdravile.

»Napredni načini zdravljenja so izjemno učinkoviti, saj so ciljani in prilagojeni posameznim pacientom ali skupinam pacientov in delujejo na neposreden vzrok bolezni, zato lahko omogočijo celo trajno ozdravitev. V centru bomo razvijali tehnologije za pripravo naprednih zdravil do začetka kliničnih raziskav za zdravljenje bolezni, za katere še nimamo učinkovitih zdravil. S tem želimo izkoristiti znanstveni potencial, ki že obstaja v Sloveniji, ter dolgoročno omogočiti boljše možnosti preživetja in izboljšanje kakovosti življenja bolnikovpravi izr. prof. dr. Mojca Benčina, raziskovalka na Kemijskem inštitutu, ki bo vodila CTGCT.

 

Pri delovanju CTGCT ključno sodelovanje znanstvenikov, zdravnikov in pacientov

Ključnega pomenapri razvoju naprednih načinov zdravljenja je odličnost raziskav s področja sintezne biologije, nevrobiologije, genetike in imunologije na Kemijskem inštitutu. Ta razvoj bo podpiralo sodelovanje znanstvenikov in zdravnikov UKC Ljubljana, pomembno povezovalno vlogo pa bodo imeli tudi pacienti in njihovi zagovorniki. Center bo tako predstavljal pomemben most med biomedicinskimi raziskavami za napredno zdravljenje in njihovem prenosu do pacientov.

»Področje ved o življenju zaznamuje v zadnjem desetletju razvoj izjemno zmogljivih tehnologij, s katerimi lahko pripravljamo zelo učinkovita zdravila in popravljamo neposredne vzroke vedno večjega števila bolezni. Ideja o osnovanju takšnega centra se je porodila ob zavedanju, da lahko in moramo nekaj ukreniti, da olajšamo prenos naših znanstvenih dosežkov, ki so pogosto v svetovnem vrhu, do zdravnikov in bolnikov. Prav odlično sodelovanje raziskovalcev z zdravniki in združenji bolnikov predstavlja odlično osnovo za delovanje centra«, zagon projekta komentira prof. dr. Roman Jerala, vodja Odseka za sintezno biologijo in imunologijo na Kemijskem inštitutu.

 

Inoviranje s pomočjo uglednih evropskih medicinskih raziskovalnih ustanov

CTGCT bodo na področju raziskav in inovacij ob boku stale nekatere ugledne in uspešne evropske raziskovalne ustanove: Univerzitetni kolidž v Londonu (UCL), Univerzitetni medicinski center Utrecht, Univerzitetna bolnišnica Charité v Berlinu in Tehnična Univerza Dresden. Kemijski inštitut bo v center prispeval vrhunsko znanje na področju razvoja terapije raka in genetskih bolezni v povezavi s sintezno biologijo, omenjene partnerske ustanove pa bodo svetovale pri organizaciji centra in vzpostavitvi raziskovalnih prostorov, zagotavljale bodo potrebno strokovno znanje in tehnologijo ter nudile podporo pri prenosu terapij iz laboratorijev do pacientov.

»UCL je zavezan uporabi našega skupnega strokovnega znanja za reševanje globalnih izzivov in za povečanje našega pozitivnega vpliva na svet okoli nas. Partnerstva so v središču UCL-jevega etosa odličnosti, vključenosti in globalnega dosega, zato smo veseli, da smo partner Slovenije v tem evropskem projektu,« ob zagonu CTGCT pravi prof. dr. Geraint Rees, podrektor za raziskave, inovacije in globalno udejstvovanje na UCL.

»Napredne terapije obljubljajo preobrazbo zdravstvene oskrbe bolnikov z nekaterimi najhujšimi in izčrpavajočimi boleznimi. UCL je vodilni v svetu pri prenosu teh terapij od laboratorijev do bolnikov in veselimo se izmenjave znanja znotraj partnerstva v podporo naslednji generaciji znanstvenikov v Sloveniji in po Evropi,« pa je dejala dr. Jane Kinghorn, direktorica Translacijske raziskovalne enote na UCL.

»Center za tehnologije genske in celične terapije (CTGCT) ne bo le povečal dostopa do pomembnih možnosti zdravljenja, kot je CAR-T celična terapija, za bolnike z rakom v Sloveniji. Center bo tudi pomembno gonilo inovacij na tem področju ter bo olajšal izmenjavo med sodelujočimi evropskimi partnerji. Navdušeni smo, da smo del te pobude,« je začetek projekta komentiral prof. dr. Jurgen Kuball, vodja Oddelka za hematologijo v Centru za rakava obolenja Univerzitetnega medicinskega centra Utrecht.

»S preboji v celični in genski terapiji v zadnjih letih se pomikamo v vznemirljivo obdobje medicinskih terapij za bolezni, ki so imele omejene možnosti zdravljenja. Najpomembneje je narediti te terapije cenovno dostopne in dostopne vsem tistim, ki jim to lahko koristi. Navdušen sem, da bom z ekipo v Sloveniji pomagal zgraditi evropsko mrežo, ki bo takšne terapije približala bolnikom v Sloveniji in Evropi, ter razširiti čudovito priložnost za zdravje in industrijo,« pravi prof. dr. Ezio Enrico Bonifacio iz Centra za regenerativne terapije na Tehnični Univerzi Dresden.

»Charité, kot ena največjih in priznanih univerzitetnih bolnišnic v Evropi, je vidno pozicionirana na nacionalni in mednarodni ravni na področju celične in genske terapije (CGT) iz znanstvenega, tehnološkega, translacijskega in kliničnega vidika. Bolnišnica Charité je na medicinski fakulteti ustanovila akademski Center za napredne terapije (BeCAT), ki s svojim strokovnim znanjem in izkušnjami na področju dobre proizvodne prakse (GMP) ter na področju regulacije, vodi pripravo zdravil za napredno zdravljenje (ATMP),« pravi prof. dr. Petra Reinke, direktorica berlinskega Centra za napredne terapije.

 

Kako bo organiziran CTGCT in kje bo deloval

Glavni cilj projekta je vzpostavitev centra odličnosti za tehnologije genske in celične terapije, skrajšano CTGCT. Za potrebe delovanja CTGCT je predvidena gradnja novega objekta, ki bo umeščen na območje Kemijskega inštituta v Ljubljani. V projektu so sredstva namenjena tudi za opremo čistih prostorov in opremo za pripravo tehnologij namenjenih za predklinične raziskave in klinična testiranja. CTGCT bo samostojni infrastrukturni in raziskovalni center, katerega cilj je povezati raziskovalce, klinike in paciente, povezati raziskovalne inštitucije doma in v tujini, ter jim ponuditi infrastrukturo in znanje centra v prizadevanjih prenosa znanja v kliniko. Uspešnost centra doma in v svetu bo popolnoma odvisna od znanja zaposlenih, ki bodo raziskavam dali življenje. V prvih šestih letih predvidevamo zaposliti več kot 20 strokovnjakov. Računamo na strokovnjake, ki delujejo na različnih znanstvenih področji, na znanje projektnih partnerjev in na sodelovanje s podjetji, ki že imajo razvite tehnične rešitve dela v čistih prostorih.

»Center predstavlja pomembno in edinstveno infrastrukturno pridobitev za Slovenijo. Naša država bo z vzpostavitvijo CTGCT bogatejša za usposobljene kadre in ustrezno opremljene akademske prostore za pripravo tehnologij za razvoj naprednih terapij. Celoten ustroj centra bo spodbujal in olajšal prenos znanja do tistih, ki to znanje najbolj potrebujejo, do pacientov. Razvoj naprednih terapij za zdravljenje redkih in zelo redkih bolezni je dolgotrajen proces, ki pa ravno zaradi majhnega števila pacientov za velike farmacevtske korporacije ni zanimiv. Tovrstne akademske ustanove, kot bo CTGCT, so ravno zato ustrezen format za razvoj in pripravo takšnih terapij. Vzpostavitev CTGCT bo tako v prvi vrsti v dobrobit pacientov z redkimi boleznimi, kar je vsekakor glavna prioriteta. Hkrati pa se bomo s tem postavili ob bok državam, ki že imajo takšne centre, in bomo pomembno prispevali tudi v razvoj znanosti nasploh,« pa o vzpostavitvi centra pravi prof. dr. Gregor Anderluh, direktor Kemijskega inštituta.

 

Za kakšen evropski projekt gre in koliko je vreden

Projekt CTGCT bo financiran na podlagi evropskega razpisa Widening - Teaming for Excellence. Gre za  pomembno shemo Evropske komisije v okviru programa Obzorja Evropa (Horizon Europe), namenjenega raziskavam in inovacijam. Evropska komisija je projektu CTGCT dodelila 15 milijonov evrov nepovratnih sredstev, od tega 12 milijonov Kemijskemu inštitutu. Še enkrat toliko investicijskih sredstev bo projektu namenilo Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije. Projekt je tako skupaj vreden 30 milijonov evrov. Nekaj sredstev pa bo k vzpostavitvi centra prispevala tudi britanska agencija UK Research and Innovation, ki bo sofinancirala stroške dela britanskih strokovnjakov z Univerzitetnega kolidža v Londonu in to v višini enega milijona evrov.

-----------------------

Ugledne evropske partnerske ustanove, ki bodo sodelovale pri projektu:

> Univerzitetni kolidž v Londonu (UCL)

> Univerzitetni medicinski center Utrecht

> Univerzitetna bolnišnica Charité v Berlinu

> Tehnična univerza Dresden

 

-----------------------

Financerji:

Projekt CTGCT je prejel sredstva iz programa Evropske unije za raziskave in inovacije Horizon Europe (sporazum št. 101059842) in iz programa Raziskave in inovacije Združenega kraljestva (UKRI) v okviru jamstva vlade Združenega kraljestva za financiranje Horizon Europe (sporazum št. 10069462).

 

-----------------------

Posnetek dogodka: https://www.youtube.com/watch?v=4ZRZvBgxVM8

Prispevek o CTGCT na TV Slovenija: https://365.rtvslo.si/arhiv/znanost-in-tehnologija/174985054

Več informacij: https://ctgct.si/

Kontakt za več informacij: izr. prof. dr. Mojca Benčina, mojca.bencina(at)ki.si

 

Edinstvena zgradba fosfolipaze C iz Listeria monocytogenes Listerioza je ena najsmrtonosnejših bolezni, katere…
Kemijski nadzor delovanja človeških celic igra pomembno vlogo pri zasnovi novih genskih in celičnih terapij, saj omogoča…
Raziskovalci Kemijskega inštituta poročajo o znanstvenem napredku na področju tehnologije urejanja genoma. Izboljšali so…
Ljubljana, 10. november 2021 – Raziskovalca Kemijskega inštituta prof. dr. Gregor Mali in dr. Andraž Krajnc sta…
Ljubljana, 6. julij 2021 - Koronakriza  nas pesti že skoraj leto in pol. Človeštvo je postavila pred neslutene izzive,…
Za slepe in slabovidne(CTRL+F2)
barva kontrasta
velikost besedila
označitev vsebine
povečava