Urgentno superračunalništvo v boju proti pandemiji in drugim globalnim družbenim izzivom
Ljubljana, 16. november 2021 - K bitki proti epidemiji koronavirusa, ki jo že skoraj dve leti bijejo številni zdravstveni delavci in znanstveniki po vsem svetu, že od samega začetka pomembno prispevajo tudi evropski superračunalniški centri, partnerji evropske mreže visokozmogljivega računanja PRACE (Partnership for Advanced Computing in Europe). Mreža, ki združuje pet največjih evropskih superračunalniških centrov ter vključuje 26 evropskih držav, je v boju proti covidu-19 za potrebe računalniških simulacij skupno namenila več kot pol milijarde računskih ur. Poleg eksperimentov so namreč prav te računalniške simulacije eden od temeljev raziskav za oceno tveganj pri različnih scenarijih ter oblikovanju strategij za ublažitev le-teh.
In zdaj, ko se svet še vedno bori z novimi valovi epidemije, so pri PRACE zbrali izkušnje in ugotovitve glede uporabnosti urgentnega superračunalništva pri spopadanju z aktualnimi družbenimi izzivi ter kriznem upravljanju. V tej luči so predstavili analizo različnih znanstvenih prizadevanj v Evropi za boj proti pandemiji covida-19 na podlagi naprednih in računsko intenzivnih numeričnih simulacij, ki zahtevajo uporabo superračunalnikov. Pet največjih evropskih superračunalniških centrov je namreč nekatere od teh prizadevanj podprlo z brezplačnimi računalniškimi viri prav preko evropske mreže PRACE.
Dostop do superračunalnikov je pri raziskavah v boju proti koronavirusu izjemnega pomena, saj z njihovo pomočjo nastajajo številni računski modeli in metode, denimo biostrukturne študije, pa preverjanje farmacevtskih aplikacij, simulacije dinamike tekočin za preučevanje razširjanja kapljic in prenosa virusa, modeliranje organov za podporo diagnosticiranja in zdravljenja bolezni ter s tem epidemije. Prav tovrstne računske simulacije so pogosto tudi prvi in osnovni korak na dolgi poti, ki na koncu pripelje denimo do odobritve nekega zdravila.
In če zdaj pustimo aktualno epidemijo ob strani, je oziroma bo dostop do superračunalnikov ključnega pomena pri vsaki morebitni naslednji krizi, s katero se bo moral spoprijeti svet. Ena takšnih so nedvomno podnebne spremembe.
Prof. Matej Praprotnik, vodja Laboratorija za molekularno modeliranje na KI, je nekdanji predsednik znanstvenega sveta PRACE in korespondenčni avtor članka “Lessons learned from urgent computing in Europe: tackling the COVID-19 pandemic” pravkar obljavljenega v Proceedings of the National Academy of Sciences (PNAS).
Več podrobnosti najdete na povezavi > https://www.pnas.org/content/118/46/e2024891118
Kontakt za dodatne informacije: praprot[at]cmm.ki.si