Vloga znanosti in inovacij pri prilagajanju na podnebne spremembe
Ljubljana, 2. junij 2020 – V okviru 5. Tedna Kemijskega inštituta smo danes gostili omizje z naslovom Vloga znanosti in inovacij pri prilagajanju na podnebne spremembe, ki smo jo pripravili v sodelovanju z gibanjem Mladi za podnebno pravičnost.
Naši gostje so bili: asist. dr. Danijel Crnčec, Fakulteta za družbene vede, izr. prof. dr. Luka Juvančič, Biotehniška fakulteta, prof. dr. Tom Turk, Biotehniška fakulteta, Tilen Sever, Steklarna Hrastnik, ter doc. dr. Blaž Likozar, Kemijski inštitut. Omizje je povezoval Primož Turnšek.
Izhodišče razprave je bilo dejstvo, da podnebna kriza predstavlja človeštvu največjo eksistencialno grožnjo v sodobnem svetu. Je kompleksen problem, ki za uspešno reševanje zahteva interdisciplinarni pristop, pri čemer bodo pri prehodu v brezogljično družbo ter prilagajanju na podnebne spremembe pomembno vlogo igrale tudi tehnološke inovacije. Takšna tranzicija bo zahtevala povečanje učinkovitosti obstoječih tehnologij, razvoj novih zelenih tehnologij in tehnologij za blaženje podnebnih sprememb.
Ker so podnebne spremembe že na točki, kjer močno vplivajo na človeštvo, je, poleg blaženja podnebnih sprememb, nujna tudi prilagoditev na njihove posledice. 'Dolgo je bilo v ospredju le blaženje učinkov podnebnih sprememb, prilagajanje pa vedno nekje v ozadju. A to dvoje je potrebno izenačiti', je poudaril Danijel Crnčec.
Razvoj in implementacija tehnoloških inovacij, ki bodo ljudem omogočale, da lažje prenesejo negativne učinke ali pa celo izkoristijo posledice podnebnih sprememb sebi v prid, je torej nujna. Ker takšne tehnološke inovacije nimajo učinka, v kolikor ne preidejo v splošno rabo, je pomembno razmisliti, kako jih približati širši javnosti in omogočiti njihovo skupnostno rabo.
Kot primer dobre prakse smo ob tem predstavili pilotni projekt dekarbonizacije taljenja stekla, ki smo ga na Kemijskem inštitutu razvili skupaj s Steklarno Hrastnik. Gre namreč za energetsko zelo potraten proces, pri katerem primarni energent zemeljski plin nadomestimo z vodikom. 'Projekt je v zaključni fazi, v kratkem že načrtujemo tudi implementacijo ter okoli 20% rezultate', je pojasnil Tilen Sever. Dodal je, da včasih tudi zakonodaja omejuje vpeljavo novih inovacij.
Blaž Likozar je med drugim izpostavil, da so inovativne tehnologije in rešitve za prilagajanje na podnebne spremembe hkrati tehnološko zahtevne in drage, ter da je v kontekstu prilagajanja na podnebne spremembe nujno potreben tudi razmislek o ravnanju potrošnikov in spremembi njihovega življenjskega sloga. 'Potrebno je spodbujanje zavedanja potrošnikov o tem, kakšen okoljski odtis ima posamezen izdelek. Na ta način lahko vzpodbudimo proizvajalce, da bodo vlagali v bolj trajnostno industrijo', je ob tem dodal Sever.
V razpravi smo se dotaknili tudi Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta ter doseganja podnebnih ciljev. 'Znanost in tehnološke inovacije bodo zagotovo pomembno pripomogle pri zajezitvi škodljivih emisij', se je strinjal Crnčec, a dodal, da so poleg tehnoloških pomembne tudi družbene inovacije. Crnčec je spregovoril tudi o Evropskem zelenem dogovoru, za katerega pravi, da predstavlja velik korak naprej proti trajnosti, a ga bo potrebno še vpeljati. Zelo pomembna pri tem je po njegovem vključitev pravičnega prehoda.
Pogovor se je vrtel še okoli kmetijstva. Živinoreja je namreč v Sloveniji glavni proizvajalec toplogrednih plinov, poleg tega je okoli 70 % pridelovalnih površin povezanih z živinorejo. 'Tisto, kar na tem področju lahko storimo, je zmanjšanje emisij na proizvodno enoto', je poudaril Luka Juvančič. V kmetijstvu in gozdarstvu namreč, kot meni Juvančič, v snovnem smislu stvari ne delamo prav.
Tom Turk, pa je ob tem dodal, da so tudi antropogeni ekosistemi, kakršen je kmetijski, za biodiverziteto še kako pomembni. Če bi namreč kmetijstvo na določenem območju kar naenkrat ukinili, bi izgubili mnogo vrst, ki so vezane prav na ta prostor, je dejal. Je bil pa jasen tudi, da nove tehnologije posegajo v prostor in ga degradirajo, s tem pa terjajo okoljski davek.
Blaž Likozar pa je ob koncu še poudaril, da so bazične raziskave, ki jih izvajamo na Kemijskem inštitutu, osnova za razvoj inovacij. Kar manjka, pa je načrtna podpora sodelovanju akademske skupnosti z gospodarstvom in komercializaciji inovacij.
Posnetek razprave: https://vimeo.com/425096208