Vpeljava dobrih mentorskih praks
Ljubljana, 4. junij 2021 - V okviru 6. Tedna Kemijskega inštituta smo gostili omizje z naslovom Institucionalni vidiki vpeljave dobrih mentorskih praks, ki smo jo organizirali v sodelovanju z Društvom doktorskih študentov in raziskovalcev na začetku kariere - Mlada akademija. Eden od motivov za to razpravo, je nova strategija mentoriranja, ki smo jo na Kemijskem inštitut sprejeli v začetku tega leta.
O tem, kako lahko institucije pomagajo pri vpeljavi dobrih mentorskih praks v svoje delovno okolje, kako sta se Univerza v Ljubljani in Univerza v Mariboru lotili izobraževanja mentorjev ter o tem, kako ukrepati na institucionalni ravni, če v mentorskem odnosu pride do težav, smo razpravljali z gosti:
- prof. dr. Aleksandra Kanjuo-Mrčela, predstojnica Doktorske šole Univerze v Ljubljani
- prof. dr. Zoran Ren, prorektor za znanstveno-raziskovalno dejavnost Univerze v Mariboru
- prof. dr. Oto Luthar, direktor ZRC SAZU
- prof. dr. Gregor Anderluh, direktor Kemijskega inštituta
- dr. Matja Zalar, predstavnica društva Mlada akademija
Odločitev za pripravo strategije mentoriranja je na Kemijskem inštitutu zorela kar nekaj časa in je bila posledica več dogodkov. Predvsem smo skozi ankete, ki smo jih izvedli med zaposlenimi, zaznali, da je v odnosih mentor – mentoriranec nekaj pomanjkljivosti. V enem primeru se je celo zgodilo, da je bil ta odnos tako porušen, da je nekdo odšel z inštituta. To je bil povod za odločitev, da se procesa mentoriranja lotimo na bolj formaliziran način. Pri tem smo se zgledovali po nekaterih tujih ustanovah, in njihove dobre prakse prilagodili na naš primer, je uvodoma pojasnil prof. dr. Gregor Anderluh.
Predstavnica društva Mlada Akademija dr. Matja Zalar, ki je zaposlena na Univerzi v Manchestru in se aktivno ukvarja s temama mentorstva in duševnega zdravja raziskovalcev na začetku kariere, je povedala, da opažajo, da imajo doktorandi v Sloveniji večinoma povprečno, ali celo slabo izkušnjo s svojimi mentorji. Dodala je, da ni malo takšnih, ki imajo zaradi slabih izkušenj celo duševne težave, ter se po zaključku doktorskega študija prav zaradi tega ne želijo vključiti v raziskovalni svet.
Ta podatek ne preseneča, je povedal prof. dr. Oto Luthar, saj da pri nas prevladuje generalno mnenje, da je mentorstvo pogoj, ki ga mora nekdo na svoji raziskovalni poti opraviti, premalo pa se ukvarjamo s tem, da je mentorstvo tudi velika odgovornost.
Prof. dr. Aleksandra Kanjuo-Mrčela je nadaljevala, da je bilo mentoriranje v starem sistemu nekako samoumevno in je bilo velikokrat predvsem le formalno, ne pa tudi vsebinsko. Ni zajemalo vidikov, ki jih mora imeti dobro mentoriranje. Na Univerzi v Ljubljani so zato uvedli sistematično skrb za kakovosten doktorski študij, pri čemer so zelo natančno opredelili kdo je lahko mentor, koliko ljudi lahko mentorira, kaj se od mentorja pričakuje ipd. eden zadnjih dokumentov, ki so jih objavili, je Odličnost mentoriranja, v katerem skušajo opredeliti, kdo je dober mentor – ne le izvrsten raziskovalec, ampak predvsem človek, na katerega se lahko obrneš, ko se pojavi določena težava. Na univerzi se namreč zavedajo, da je človeški odnos med mentorirancem in mentorjem tisto, kar študentje najbolj cenijo.
O izkušnjah s procesom mentoriranja na Univerzi v Mariboru je spregovoril prof. dr. Zoran Ren. Med drugim je dejal, da mentoriranje ni izključno odgovornost mentorja. Celotna skupnost, kamor pride doktorand, bi morala mentorirati in usmerjati tega mladega človeka.
Temu je pritrdil prof. dr. Gregor Anderluh, ki je izpostavil afriški pregovor: 'Potrebna je celotna vas, da vzgojiš otroka'. Ob tem je še povedal, da želi doseči, da bi bile na Kemijskem inštitutu za doktorande odgovorne celotne skupine.
Posnetek omizja si oglejte na povezavi: www.facebook.com/kemijskiinstitut/videos/189535519727758/
Foto: Andrej Perdih