Novica

Nedavno sem imela privilegij, da sem se udeležila 75. srečanja Nobelovih nagrajencev v Lindauu, ki je bilo povsem drugačno od vseh znanstvenih konferenc, na katerih sem sodelovala doslej. Srečanja niso zaznamovale zgolj predstavitve in formalne razprave, temveč predvsem vzdušje pristne radovednosti, odprtosti in interdisciplinarne izmenjave. Že prvo jutro so se mladi znanstveniki z vsega sveta z navdušenjem zbirali, se predstavljali, razpravljali o svojih raziskavah in se učili drug od drugega. Le redko sem se znašla v okolju, v katerem bi bili ljudje tako iskreno zainteresirani za razumevanje dela, ki sega daleč onkraj meja njihovih lastnih disciplin.

Eden najbolj izjemnih vidikov srečanja je bila lahkotnost, s katero so udeleženci pojasnjevali kompleksne zamisli z različnih področij, med drugim fizike, matematike, kemije, meteorologije, biologije, medicine in vesoljskega inženirstva. Pri zajtrku ali kavi, med vožnjo z avtobusom ali čakanjem na naslednjo sekcijo so pogovori povsem naravno prehajali med različnimi disciplinami. Srečanje je tako ponudilo izjemno priložnost za spoznavanje različnih načinov, na katere posamezna področja znanosti obravnavajo temeljna vprašanja in globalne izzive.

Enako navdihujoča je bila priložnost za srečanja in pogovore z več kot sedemdesetimi Nobelovimi nagrajenci, katerih znanstvene dosežke so dopolnjevala desetletja izkušenj, vztrajnosti in intelektualne radovednosti. Razprave so segale daleč onkraj znanosti same. Obravnavali smo podnebne spremembe, umetno inteligenco, jedrsko varnost, geopolitične napetosti, znanstveno integriteto, odprto znanost ter izzive, povezane s ponovnim vzpostavljanjem zaupanja javnosti v znanstvene dokaze. Ena od osrednjih tem, ki se je ponavljala skozi celotno srečanje, je bila pomembnost zgodnjega vključevanja mladih ter spodbujanja znanstvenega načina razmišljanja že od začetka njihovega izobraževanja.

Program je segal tudi daleč onkraj naravoslovnih znanosti. Na enem izmed posebej nepozabnih dogodkov je nastopil Nobelov nagrajenec za mir Ales Bialiatski, ki je spregovoril o človekovih pravicah, demokraciji in globokem vplivu geopolitike na posameznike in družbe. Ko smo izvedeli, da je Nobelovo nagrado za mir prejel med prestajanjem zaporne kazni, je njegova zgodba postala izjemno močno pričevanje o vztrajnosti in moralni neomajnosti. Kljub večletnemu preganjanju je z osupljivo odločnostjo govoril o pomenu zavzemanja za temeljne človekove pravice in vztrajanja pri tem, kar je prav, tudi v najtežjih okoliščinah. Udeležila sem se tudi pogovora z nekdanjo nemško kanclerko Angelo Merkel, ki je predstavila svoje poglede na financiranje raziskav, mednarodno sodelovanje, neenakost in politične izzive, s katerimi se sooča sodobna znanost. Ti dogodki so skupaj pokazali, da sta znanstveni in družbeni napredek med seboj tesno povezana.

Morda je najpomembnejše spoznanje, ki sem ga odnesla iz Lindaua, to, da je smiseln znanstveni napredek prav toliko odvisen od komuniciranja kot od eksperimentiranja. Odprta razprava o idejah, zastavljanje vprašanj in učenje, kako svoje delo pojasniti raziskovalcem s povsem drugih področij, so se izkazali za neprecenljive. Vsak pogovor je ponudil novo perspektivo, postavil pod vprašaj obstoječe predpostavke in pogosto spodbudil povsem nove zamisli. Srečanje je ponovno potrdilo, da znanost ne napreduje v izolaciji, temveč z dialogom in sodelovanjem.

Če pogledam nazaj, Lindaua ni naredila izjemnega zgolj prisotnost Nobelovih nagrajencev. Njegova posebnost je bila predvsem skupna radovednost, navdušenje in odprtost stotin mladih znanstvenikov z vsega sveta. Srečanje je pokazalo, da znanstveno odličnost poganja trajna želja po učenju, zastavljanju vprašanj in sodelovanju z drugimi. Prav to vzdušje intelektualne radovednosti je bilo v marsičem najpomembnejša značilnost celotne izkušnje.

Med srečanjem sem bila počaščena tudi z manjšim priznanjem za svoj predlog o izboljšanju izobraževanja in ozaveščanja javnosti o nevarnostih jedrske vojne s pomočjo dostopnega znanstvenega komuniciranja, namenjenega mlajšemu občinstvu. Čeprav je bilo priznanje skromno, je še dodatno utrdilo moje prepričanje, da odgovornost znanstvenikov ni zgolj ustvarjanje novega znanja, temveč tudi njegovo učinkovito posredovanje ter prispevanje k informirani javni razpravi.

75. srečanje Nobelovih nagrajencev v Lindauu je bilo zato veliko več kot zgolj znanstvena konferenca. Opomnilo me je, da prihodnost znanosti ni odvisna samo od prelomnih raziskav, temveč tudi od interdisciplinarnega sodelovanja, odprtega dialoga, mednarodnega povezovanja in vseživljenjske zavezanosti radovednosti.

Vse to seveda ne bi bilo mogoče brez Kemijskega inštituta, ki je velikodušno financiral mojo udeležbo na 75. srečanju Nobelovih nagrajencev v Lindauu. Še posebej sem hvaležna svojemu mentorju prof. dr. Romanu Jerali za njegovo nenehno podporo, spodbudo in zaupanje v moje sposobnosti skozi celotno obdobje doktorskega študija. Njegovo mentorstvo in zaupanje sta mi omogočila to izjemno priložnost.

Zahvaljujem se tudi Slovenski akademiji znanosti in umetnosti (SAZU), ki me je predlagala za predstavnico Slovenije na tem prestižnem srečanju. Sodelovanje je bilo zame velika čast in privilegij, domov pa se vračam z novimi pogledi, dragocenimi sodelovanji in obnovljeno motivacijo za svojo prihodnjo znanstveno kariero.

Piše: Archismita Kundu

Pogovor z dr. Frederickom Ramsdellom, prejemnikom Nobelove nagrade za medicino leta 2025, med znanstvenim sprehodom.

Pogovor o vplivu geopolitike na znanost s prof. Mortenom Meldalom, prejemnikom Nobelove nagrade za kemijo leta 2022.

Prejem simboličnega priznanja za moj predlog o izboljšanju izobraževanja in ozaveščanja javnosti o nevarnostih jedrske vojne z dostopnim znanstvenim komuniciranjem, namenjenim mlajšemu občinstvu.

Na fotografiji sta Nobelova nagrajenca David J. Gross, prejemnik Nobelove nagrade za fiziko leta 2004, in W. E. Moerner, prejemnik Nobelove nagrade za kemijo leta 2014. Gre za svetovno priznana znanstvenika, ki sta se nedavno skupaj z drugimi Nobelovimi nagrajenci zavzela za jedrsko razoroževanje in ozaveščanje o eksistencialnih grožnjah človeški civilizaciji.