Ljubljana, 24. junij 2021 - Letos hkrati obeležujemo dve pomembni obletnici, samostojna Slovenija praznuje 30. rojstni dan, Kemijski inštitut pa obeležuje 75. obletnico ustanovitve. V zadnjih treh desetletjih, odkar naša ustanova deluje v novonastali državi, se je razrasla v moderno, dinamično, interdisciplinarno in vrhunsko opremljeno raziskovalno organizacijo, ki si v ospredje ves čas postavlja znanstveno delovanje in odličnost. Ob tej pomembni prelomnici smo zato nanizali nekaj pomembnejših mejnikov, ki so zaznamovali razvoj in delovanje inštituta v tem obdobju.

Prelomni leti 1991 in 1992

Po negotovosti, ki jo je prinesla osamosvojitvena vojna, je bila prva pomembnejša prelomnica za inštitut zagotovo njegovo preimenovanje. Dotedanji 'Kemijski inštitut Borisa Kidriča' je namreč leta 1992 dobil novo ime, postal je' Kemijski inštitut' z angleško različico The National Institute of Chemistry. 24. aprila 1992 je tako naša ustanova postala javni raziskovalni zavod, katerega ustanoviteljica je bila Republika Slovenija, soustanovitelja pa Univerza v Ljubljani in Slovenska akademija znanosti in umetnosti. Da je vojno in osamosvojitveno dogajanje zarezalo v inštitutski vsakdan, med drugim priča dejstvo, da Poročilo o delovanju inštituta, ki je sicer redno izhajalo vsako leto, v letih 1991 in 1992 sploh ni bilo objavljeno. Nastal je le osnutek, ki združuje poročilo za obe leti hkrati, hrani ga inštitutska knjižnica.

Ustanovitev NMR centra / 1992

Leto 1992 je bilo za Kemijski inštitut pomembno tudi zaradi ustanovitve Nacionalnega centra za NMR spektroskopijo visoke ločljivosti (NMR center). NMR center je nacionalnega pomena, saj na enem mestu združuje vrhunsko raziskovalno opremo ter ekspertizo za raziskave na področju NMR spektroskopije, ki jo lahko uporabljajo raziskovalke in raziskovalci z akademskih institucij ter gospodarstva. Center smo ustanovili skupaj s Fakulteto za kemijo in kemijsko tehnologijo UL, pridružili pa so se mu še Institut 'Jožef Stefan', Fakulteta za farmacijo UL, Kmetijski inštitut, ter podjetja Lek, Krka, Sava, Helios in Donit. S pomočjo takratnega Ministrstva za znanost in tehnologijo smo pričeli tudi z nabavo raziskovalne opreme za omenjeni Center, kar je predstavljalo do takrat največjo nabavo v zgodovini inštituta, vredna je bila kar 1,3 milijona dolarjev. NMR center, ki je v letu 2000 postal Evropski center odličnosti, je hkrati tudi zastopajoči subjekt in partnerska zmogljivost Republike Slovenije v srednjeevropskem konzorciju raziskovalne infrastrukture CERIC-ERIC (Central European Research Infrastructure Consortium).

Reorganizacija in tesnejše evropske povezave

Kmalu po osamosvojitvi je prišlo do prve večje spremembe v reorganizaciji naše raziskovalne ustanove. Organizacijska razdelitev inštituta na Raziskovalne enote (RE), ki je bila v uporabi od zgodnjih sedemdesetih let, se je po osamosvojitvi spremenila. Raziskovalne enote so takrat postali laboratoriji – 9 raziskovalnih enot se je razdelilo in preoblikovalo v 14 laboratorijev. Do tega je prišlo delno kot posledica prilagajanja novemu zakonu o raziskovalni dejavnosti, delno pa kot rezultat novih programskih usmeritev inštituta. Kasneje je še nekajkrat prišlo do reorganizacije, Laboratoriji so povečini postali Odseki oziroma del le-teh.  Prihajalo je tudi do združevanja posameznih raziskovalnih enot, tako da imamo danes na inštitutu osem Odsekov, ki vključujejo posamezne raziskovalne Laboratorije, ter dva Centra.

V samostojni Sloveniji so se raziskovalci Kemijskega inštituta pričeli tudi veliko tesneje povezovati z evropskimi partnerji. Veliko bolj živahna je postala osebna komunikacija z raziskovalci iz različnih držav, dostopnejši so postali Evropski programi za mednarodno sodelovanje (npr. COST, TEMPUS, EUREKA, PECO, COPERNICUS). Ker je imel Kemijski inštitut že prej dobre stike z raziskovalnimi laboratoriji po Evropi in ZDA, je hitro ujel korak v institucionalnih povezavah med laboratoriji in partnerji iz tujih držav. In če so evropski projekti na prelomu tisočletja predstavljali okoli 7 odstotkov vseh prihodkov inštituta, le-ti danes predstavljajo že dobrih 16 odstotkov.

Kot primer uspešnega mednarodnega sodelovanja takoj na začetku slovenske samostojnosti, velja omeniti evropski projekt Eurochemometrics, v katerem so med leti 1990 in 1992 sodelovale Belgija, Španija, Nizozemska, in Slovenija. Finančno so projekt nadzirali Španci, organizacijsko in izvedbeno  (11. šolanj v treh letih) pa v celoti Kemijski inštitut. Evropska Unija je takrat za  ta projekt prispevala sredstva za vzpostavitev računalniške učilnice z 20 osebnimi računalniki in barvnim zaslonskim projektorjem, ki je bil v tistih časih precej redek, a zelo zaželen učni pripomoček.

Kemijski inštitut na svetovnem spletu / 1994

Prelomno obdobje osamosvajanja Slovenije sovpada tudi s pojavom svetovnega spleta in rojstvom prvih spletnih strani, prva na svetu je nastala avgusta leta 1991. No, Kemijski inštitut je svojo spletno stran dobil tri leta za tem, natančneje leta 1994. Naša raziskovalna ustanova se je na svetovnem spletu pojavila po zaslugi dr. Milana Hodoščka, ki je takrat oblikoval prvo inštitutsko internetno stran s spletnim naslovom www.ki.si. Tam so bile tudi v angleškem jeziku na voljo osnovne informacije o Kemijskem inštitutu.

Dozidave in prezidave stavb

Zagotavljanje in vzdrževanje primernih prostorov za delovanje Kemijskega inštituta sta tako rekoč ves čas njegovega delovanja predstavljala precejšen problem. Imeti na voljo več prostora za raziskave, za laboratorijsko delo, za namestitev raziskovalnih inštrumentov, in nenazadnje za kabinete in pisarne, je bila želja raziskovalk in raziskovalcev vse od ustanovitve Kemijskega inštituta pred 75. leti. Težave je vsaj začasno rešila izgradnja glavne stavbe Kemijskega inštituta na Hajdrihovi ulici leta 1953, ter nato še gradnja novega desnega krila In NMR-centra konec 80-ih let prejšnjega stoletja. Skoraj vsako leto so nato sledile delne prezidave prostorov, s katerimi smo se skušali prilagajati tehnološkim zahtevam različnih postopkov, ki so jih terjale trenutne raziskave in projekti.

Po osamosvojitvi teh težav nikakor ni bilo konec. »Zgradba Kemijskega inštituta je zastarela in v njej ni mogoče zagotoviti varnih pogojev za delo. Pripravili smo elaborat o najnujnejših posegih in takoj pričeli z aktivnostmi, vendar smo še daleč od sanacije, saj sredstev zanjo preprosto ni«, lahko preberemo v Poročilu o delu v letu 1997. Leto kasneje je v poročilu navedeno še denimo tole: »Dolgoročno rešitev problematike prostorov bomo iskali tudi v postavitvi novega objekta Kemijskega inštituta«.

Večji gradbeni posegi po osamosvojitvi Slovenije, ki so deloma olajšali zgoraj navedene prostorske težave Kemijskega inštituta, so bili naslednji:

1992 / s prenovo podstrešja glavne stavbe Kemijski inštitut pridobi Ažmanovo predavalnico z 20 osebnimi računalniki povezanimi v mrežo;

2000 / se začne postopna sanacija glavne stavbe Kemijskega inštituta;

2003 / obnova Velike predavalnice ter nadgradnja le-te z zastekljeno mansardo;

2013 / odprtje nove stavbe Preglovega raziskovalnega centra, kjer je poleg sodobnih laboratorijev nameščena tudi vrhunska raziskovalna oprema.

Ustanovitev Centra za validacijske tehnologije in analitiko / 2002

Leta 2002 je bil ustanovljen Center za validacijske tehnologije in analitiko (CVTA), ki predvsem načrtuje in izvaja razvojno-analitske storitve na področjih zdravil, kozmetike, okolja in prehrane ter drugih vej industrije, ki potrebujejo kemijske analize. Dejavnost CVTA so skoraj v celot povezane s storitvami za trg. Z ustanovitvijo CVTA smo namreč želeli jasno razmejiti akademsko raziskovalno delo in storitve za trg. Slednje se namreč izvajajo po strogih standardih kakovosti, kar pa močno vpliva na organizacijo, dinamiko in potek dela v laboratoriju.

Prva podelitev prestižnih Preglovih nagrad / 2007

Ob 60. obletnici Kemijskega inštituta leta 2007 so bile prvič podeljene prestižne Preglove nagrade Kemijskega inštituta. Takratna nagrajenca sta bila akademik prof. dr. Dušan Hadži, ki je prejel Veliko Preglovo nagrado za raziskovalno delo in sicer za izjemne znanstvene dosežke na različnih raziskovalnih področjih, ter prof. dr. Janez Pavec, ki je prejel Preglovo nagrado za izjemne dosežke na področju raziskav gradnikov nukleinskih kislin z uporabo magnetne resonance. Konec istega leta je bila prvič podeljena tudi Preglova nagrada za izjemno doktorsko delo na področju kemije in sorodnih ved, ki jo je prejel dr. Vasko Jovanovski. Omenjene Preglove nagrade od takrat dalje podeljujemo vsako leto, letos jih bomo tako podelili že 15. zapored.

Organizacija odmevnega Evropskega polimernega kongresa / 2007

Prvi pomembnejši in eden najbolj odmevnih mednarodnih znanstvenih kongresov v času samostojne Slovenije, ki jih je organiziral Kemijski inštitut, je bil Evropski polimerni kongres, namenjen promociji raziskav na področju polimerov. Julija leta 2007 je potekal v Portorožu, udeležilo se ga je več kot 800 udeležencev iz kar 49 držav z vsega sveta. Pestra mednarodna udeležba je pomenila izjemno promocijo slovenske znanosti ter Slovenije nasploh. Organizacija tega odmevnega mednarodnega dogodka je pripadla Sloveniji, ker je v tistem obdobju Evropski polimerni federaciji predsedovala prof. dr. Majda Žigon, takratna vodja inštitutskega Laboratorija za polimerno kemijo in tehnologijo.

Trije Centri odličnosti  / 2009

V letu 2009 je Kemijski inštitut na razpis takratnega Ministrstva za izobraževanje, znanost in kulturo prijavil tri Centre odličnosti in vsi trije so bili na razpisu tudi uspešni. Sledila je ustanovitev treh novih pravnih oseb - CO NOT, Enfist in Polimat, ki so zagotavljali raziskovalno in razvojno podporo podjetjem. Z dodeljenimi deset milijonskimi vložki vsakemu od njih je prišlo do pomembnih vlaganj v posodobitve raziskovalne infrastrukture in okrepitve sodelovanja med akademsko in industrijsko sfero. Centri odličnosti so sicer opredeljeni kot multidisciplinarne skupine raziskovalcev iz akademske sfere in poslovnega sektorja, ki združujejo kritično maso znanja in ustrezno raziskovalno infrastrukturo za morebitni preboj v vrh svetovne znanosti ter vključitev v mednarodne mreže odličnosti. Cilj tega instrumenta je bil vzpostaviti in zagotoviti uspešno delovanje slovenskih raziskovalnih centrov odličnosti v evropskem in mednarodnem merilu.

Odprtje Preglovega raziskovalnega centra / 2013

Dokončanje gradnje in otvoritev Preglovega raziskovalnega centra v letu 2013 je za slovensko znanstveno okolje pomenilo izjemno pridobitev. Kemijski inštitut je s tem pridobil dodatnih 4.000 kvadratnih metrov prostorov, namenjenih sodobno opremljenim laboratorijem in namestitvi vrhunske raziskovalne opreme. Ob slovesnem odprtju centra je potekala še inavguracija novega transmisijskega elektronskega mikroskopa AR-STEM ali kar supermikroskopa, ki omogoča opazovanje in kemijsko analizo na atomski ravni ter velja za enega najzmogljivejših v tem delu Evrope. Gre za doslej najdražji posamezni kos raziskovalne opreme kadarkoli kupljen v Sloveniji. Investicija v stavbo Preglovega centra in supermikroskop v skupni višini 12 milijonov evrov je bila v kar 80 odstotkih financirana iz evropskih sredstev.

Ustanovitev Projektne pisarne / 2016

Začetki Projektne pisarne Kemijskega inštituta segajo v leto 2014, ko je bila ustanovljena Pisarna za mednarodno sodelovanje. Ta se je dve leti kasneje preoblikovala v Projektno pisarno, ki raziskovalkam in raziskovalcem nudi vsestransko podporo pri sodelovanju v mednarodnih raziskovalnih projektih, vključevanju v mednarodne interesne mreže ter sodelovanju z domačimi in tujimi raziskovalnimi in industrijskimi partnerji. V obdobju od 2016 do 2020 je Kemijski inštitut, s pomočjo podpore Projektne pisarne, pridobil 61 mednarodnih projektov, od tega 45 projektov Obzorja 2020 in 16 drugih mednarodnih projektov (Interreg, NATO SPS, European Defence Agency) v skupni vrednosti 23,4 mio EUR. Prav tako je ob podpori Projektne pisarne od leta 2016 dalje uspel preboj pri pridobivanju najprestižnejših projektov Evropskega raziskovalnega sveta (ERC).

Ustanovitev Pisarne za prenos znanja / 2016

Kemijski inštitut je že od samega začetka pomemben deležnik v slovenskem in mednarodnem inovacijskem ekosistemu. Po obsegu prenosa znanja in tehnologij v gospodarstvo se že vrsto let uvrščamo med vodilne javno raziskovalne organizacije. Že več let uspešno sodelujmo s podjetji kot so Honda R&D Europe, Oxford Nanopore Tehnologies Limited, Neste Engineering Solutions Oy, Lek d.d., Krka, tovarna zdravil Novo mesto, Calcit d.o.o., BIA Separations, ter mnogimi drugimi. Vidik prenosa znanja in tehnologij v gospodarsko okolje je še toliko bolj izrazit od leta 2016, ko je bila v ta namen ustanovljena Pisarna za prenos znanja. Raziskovalkam in raziskovalcem nudi vsestransko podporo pri zaščiti intelektualne lastnine in iskanju potencialnih industrijskih partnerjev. Hkrati širi podjetniško miselnost in zagotavlja podporno okolje za ustanavljanje odcepljenih podjetij. Nekaj najbolj uspešnih primerov prenosa znanja je navedenih v naslednjem poglavju.

Prenos znanja v gospodarstvo / 2004 - 2021

Deliti znanje in ga uspešno prenašati v industrijsko okolje ter na ta način dolgoročno podpirati umeščenost znanosti v razvoj družbe, je eno od osnovnih poslanstev Kemijskega inštituta. V nadaljevanju navajamo tri doslej najuspešnejše primere prenosa znanja in tehnologij s Kemijskega inštituta v gospodarsko sfero.

Patentiranje postopka za proizvodnjo vodotopne oblike koencima Q10

V Laboratoriju za prehrambeno kemijo so leta 2004 uspešno razvili in tudi patentirali postopek priprave kompleksa koencima Q10 z β-ciklodekstrinom. Sintetizirani kompleks, ki je za razliko od originalne substance vodotopen, je mogoče uporabljati kot prehrambeni dodatek v najrazličnejših izdelkih živilske industrije (mleko, jogurt, sokovi, mineralna voda). Na podlagi podeljene licence za patentirani postopek, je bila licenčnemu partnerju omogočena prodaja izdelkov z dodanim koencimom Q10 v več državah. Gre za izum, ki je Kemijskemu inštitutu prinesel tudi največ licenčnin doslej. Koencim Q10 je telesu lastna (endogena) snov, ki ima pomembno vlogo v človeških celicah. V organizmu sodeluje pri nastanku energije med procesom celičnega dihanja in deluje kot antioksidant. S staranjem njegova koncentracija pada, zato je vnos priporočljivo dopolniti s hrano ali prehranskimi dopolnili.

Sodelovanje z uglednimi tujimi podjetji

Med najpomembnejšimi tujimi podjetji, s katerimi sodeluje Kemijski inštitut, nedvomno sodita japonski avtomobilski gigantHondain britansko podjetje Oxford Nanopore Technologies, ki razvija napravo za določanje zaporedij DNK v velikosti USB-ključa.

Takratni Laboratorij za elektrokemijo materialov je pogodbeno sodelovanje s Hondo začel leta 2013 v okviru programa “Honda Initiation Grant Europe”. Program je namenjen poglobljenemu sodelovanju z evropskimi univerzami in raziskovalnimi inštituti. Vsako leto na razpisu izberejo tiste med njimi, ki imajo najbolj prodorne, drzne in izvirne zamisli na področju transportnih in avtomobilskih znanosti. Na področju razvoja naprednih baterijskih materialov je bil kot edini v Evropi izbran projekt Kemijskega inštituta in sicer za razvoj magnezijevih akumulatorjev.

Sodelovanje z britanskim nanobiotehnološkim podjetjem Oxford Nanopore Technologies, ki raziskuje nanopore (gre za pore v lipidnih membranah, skozi katere je mogoče s senzorji meriti električne tokove in določati zaporedje DNK), pa poteka od leta 2014. V podjetju so razvijali majhno aparaturo, velikosti USB ključa, ki omogoča takojšnje analiziranje DNK okoljskih vzorcev tudi v nelaboratorijskih okoljih. Kemijski inštitut je pri tem med drugim sodeloval pri temeljnih raziskavah lastnosti nanopor proteina lizenina, ki ga najdemo v telesni tekočini deževnikov. Lizenin je zelo podoben bakterijskim proteinom, ki tvorijo pore, in je zato pomemben modelni sistem za razumevanje delovanja bakterijskih toksinov.

Prenos tehnologij na odcepljena podjetja

Prvi prenos tehnologije razvite na Kemijskem inštitutu je bil licenciran leta 2018 odcepljenemu podjetju MyCol d.o.o., ki deluje na področju trženja in nadaljnjega razvoja tehnologije kromogenih materialov. Podjetje prenaša visokotehnološko znanje o materialih v produkte z visoko dodano vrednostjo. Ustanoviteljice, med katerimi je tudi raziskovalka s Kemijskega inštituta, sodijo v sam vrh na področju znanosti o materialih, kemijske in grafične tehnologije ter znanosti o okolju, kar daje ekipi močno referenco in veliko prepoznavnost.

Druga uspešna zgodba prenosa inovativnih tehnologij razvitih na Kemijskem inštitutu je leta 2019 podeljena licenca podjetju Mebius d.o.o. Podjetje, ki ga je leta 2008 ustanovil raziskovalec Kemijskega inštituta, se osredotoča na razvoj, trženje in proizvodnjo komponent, modulov in sklopov v visoko in nizko temperaturnih gorivnih celicah s protonsko prevodnimi membranami.

Tretjo licenčno pogodbo pa je Kemijski inštitut podpisal z letos ustanovljenim odcepljenim podjetjem ReCatalyst d.o.o., ki bo razvijalo in tržilo inovativno metodo priprave katalizatorjev za boljše in cenejše vodikove gorivne celice. Novonastalo odcepljeno podjetje ReCatalyst temelji na inovacijah Kemijskega inštituta, ki so rezultat doktorskega dela dr. Matije Gatala, enega od ustanoviteljev in večinskega lastnika podjetja.

Največje investicije v raziskovalno infrastrukturo / 2005 - 2020

Na inštitutu se zavedamo, da je za vrhunske raziskave potrebna vrhunska raziskovalna oprema. Prav ta namreč predstavlja močno infrastrukturno osnovo za znanstvenoraziskovalno delo v okviru raznovrstnih raziskovalnih in razvojnih projektov. Raziskovalno opremo tako redno vzdržujemo in nadgrajujemo, izpostavljamo pa pet najobsežnejših investicij v zadnjih treh desetletjih:

2005 / nakup 800 MHz NMR spektrometra je predstavljal do takrat največjo investicijo v posamezno raziskovalno infrastrukturo v Sloveniji;

2013 / namestitev transmisijskega elektronskega mikroskopa AR-STEM, ki omogoča opazovanje in kemijsko analizo na atomski ravni in je do danes najdražji posamezni kos raziskovalne opreme kadarkoli kupljen v Sloveniji;

2019 / nadgradnja računalniške gruče v okviru odprtja Ažmanovega računskega centra je več kot podvojila zmogljivosti opreme, s katero smo razpolagali pred tem;

2019 / namestitev krio-elektronskega mikroskopa Glacios, ki je prvi te vrste v Sloveniji. Namenjen je predvsem strukturni analizi bioloških vzorcev, molekul in celic, omogoča pa tudi analizo anorganskih materialov.

2020 / da bi NMR center ohranil svoje pomembno mesto na področju NMR raziskav v Evropi in svetu, so potrebne nenehne posodobitve in nadgradnje raziskovalne opreme. V okviru zadnje investicije, zaključene v letu 2020, so kupili dva nova in nadgradili dva že obstoječa NMR spektrometra.

Prenos znanja na mlade

Že vrsto let si prizadevamo biti odprt učni prostor za mlade raziskovalce, spodbujati njihovo radovednost in raziskovalno miselnost ter omogočati raziskovalno ustvarjalnost – na ta način skrbimo za vpetost znanosti in naše stroke v življenja prihodnjih generacij. Prav zato mladim ponujamo odlične priložnosti za raziskovanje znotraj znanstvene elite.

Doktorska štipendija Janka Jamnika

V spomin na cenjenega tragično preminulega direktorja Kemijskega inštituta prof. dr. Janka Jamnika, smo leta 2016 začeli podeljevati doktorsko štipendijo Janka Jamnika. Namenjena je perspektivnim mladim raziskovalkam ali raziskovalcem s področja kemije, kemijske tehnologije, farmacije, fizike, matematike, biokemije, biotehnologije, biologije, mikrobiologije, molekularne biologije in materialov. Omenjeno štipendijo razpišemo vsako leto, izbrana kandidatka ali kandidat, ki mu s tem omogočimo zaposlitev, pa lahko sam izbere raziskovalno temo in odsek, kjer želi opravljati doktorsko delo.

Sodelovanje na mednarodnem tekmovanju iGEM

iGEM je najbolj ugledno svetovno mednarodno tekmovanje iz sintezne biologije, ki ga že tradicionalno organizira MIT, eden najpomembnejših raziskovalnih inštitutov na svetu. Na njem s svojimi raziskovalnimi projekti sodelujejo študentske in dijaške ekipe z vsega sveta. Leta 2006 se je pod mentorstvom prof. dr. Romana Jerale tekmovanja prvič udeležila tudi ekipa slovenskih dodiplomskih študentov z Univerze v Ljubljani. S projektom novega pristopa za ustavitev sepse so osvojili prvo nagrado. Njihov velik uspeh k udeležbi na tekmovanju v prihodnjih letih spodbudil nove ekipe, ki so prav tako  nanizale vrsto uspehov.

Poletna raziskovalna šola za dijake

Iskrice vedoželjnosti skušamo med mladimi prižigati tudi v okviru poletne raziskovalne šole za dijake, ko izbrane kandidate za dva tedna povabimo na našo raziskovalno ustanovo. Z vključevanjem v raziskovalno delo na inštitutskih odsekih ter z obiski na sorodnih ustanovah, skušamo pri mladih spodbuditi zanimanje na znanstvenoraziskovalno delo in navdušenje za študij naravoslovnih ved.

Pridobljeni ERC projekti  / 2017 - 2020

Kemijski inštitut kot koordinator ali partner uspešno sodeluje v mnogih nacionalnih in mednarodnih projektih ter raziskovalnih programih. Najbolj prestižni med njimi so raziskovalni programi Evropskega Raziskovalnega sveta (ERC), ki jih navajamo v nadaljevanju:

MaCChines / ERC Advanced Grant 2017

V projektu se ukvarjajo z molekulskimi stroji na osnovi proteinskega origamija iz obvitih vijačnic. Cilj je razviti princip priprave umetnih proteinov na osnovi modularnih obvitih vijačnic (CCPO) ter ugotoviti, kakšni so potenciali tega pristopa in kakšne tridimenzionalne strukture lahko naredimo na ta način. Gre za popolnoma nov tip načrtovanja proteinov, ki je modularen in se razlikuje od tistega na osnovi naravnih proteinov. Nosilec tega ERC Advanced Grant 2017 projekta je prof. dr. Roman Jerala. Jerala je sicer tudi prejemnik ERC Proof of Concept 2019 projekta CCedit, ki je usmerjen v razvoj uporabe izboljšanega sistema CRISPR za izbijanje genov v genomu.

RNP Dynamics / ERC Advanced Grant 2018

V projektu raziskujejo, kako regulacija molekul RNA prispeva k razvoju in delovanju možganov, in kako napake pri tej regulaciji vodijo v nevrodegenerativne bolezni kot je amiotrofična lateralna skleroza (ALS). Preučujejo tudi, kako napake v stikih med proteini in RNA poškodujejo delovanje nevronov, in tako sprožijo bolezen ALS. To bo osnova za razvoj novih strategij za zdravljenje bolezni z uporabo molekul RNA. Nosilec tega ERC Advanced Grant 2018 projekta je prof. dr. Jernej Ule.

123 STABLE / ERC Starting Grant 2019

V projektu raziskujejo, kako se spreminja atomska struktura nanodelcev elektrokatalizatorjev pri delovanju v nizkotemperaturnih gorivnih celicah in elektrolizerjih. Pridobljeno znanje bo osnova za načrtovanje novih stabilnih struktur nanodelcev katalizatorjev. To bo posledično vodilo k razvoju boljših in naprednejših katalizatorjev, kar predstavlja pomemben doprinos v razvoju vodikove ekonomije. Nosilec tega ERC Starting Grant 2019 projekta je izr. prof. dr. Nejc Hodnik. Hodnik je sicer tudi nosilec ERC Proof of concept 2020 projekta StableCat, v okviru katerega bodo lahko naredil prve korake h komercializaciji novega postopka za proizvodnjo boljših in naprednejših katalizatorjev za vodikove gorivne celice.

MULTraSonicA / ERC Advanced Grant 2019

Projekt je usmerjen v raziskave interakcije ultrazvoka z mikromehurčki in podmikronskimi plinskimi vezikli v bioloških tekočinah. Cilj projekta je s pomočjo novih simulacijskih modelov zagotoviti razumevanje nadzora ultrazvočne kontrole dostave zdravil ali aktivacije celic na ciljana (obolela) mesta v tkivih ter razumevanje fizike pri teh procesih z metodami simulacije. Nosilec tega ERC Advanced Grant 2019 projekta je prof. dr. Matej Praprotnik.

Raziskovalna področja z najpomembnejšimi dosežki in objavami

Najpomembnejše poslanstvo Kemijskega inštituta pa je že od samega začetka ustvarjanje novega znanja na področju kemije in sorodnih ved. Naše raziskovalke in raziskovalci delujejo in vrhunske znanstvene dosežke nizajo predvsem na naslednjih področjih: razvoj sodobnih baterijskih sistemov, vodikove tehnologije, inovativni premazi, študij strukturnih lastnosti z NMR, sintezna biologija sesalskih celic, dizajnirani proteini, proteinske pore, imunologija, proučevanje bioloških molekul in mehanizmov njihovega delovanja, kataliza kemijskih reakcij, digitalizacija kemijskih procesov, bioosnovani materiali, razvoj funkcionaliziranih anorganskih katalizatorjev in adsorbentov za energijske in okoljske aplikacije, elektrokemijski biosenzorji, prehranska analitika, polimerna kemija in tehnologija, biopolimeri, simulacijske in računske tehnike, ter tudi na področju razvoja optimizacije in validacije analiznih postopkov.

Da je dosežkov naših raziskovalcev in raziskovalk vse več, in da so tudi vse odmevnejši, je razvidno iz spodnjih grafov, ki prikazujejo podatke za obdobje po letu 2005. Ob tem se nam zdi še posebej pomembno dejstvo, da je bilo v letu 2020 kar četrtina vseh člankov v revijah s faktorjem vpliva >9.

Samčeva misel namesto zaključka

Naj ta pregled najpomembnejših mejnikov v razvoju Kemijskega inštituta v treh desetletjih slovenske samostojnosti zaključimo s še kako zgovorno mislijo profesorja Maksa Samca, prvega direktorja naše raziskovalne ustanove, ki nas je in bi nas morala voditi tudi v prihodnje:

»Pogoj za delo na našem inštitutu je resna znanstvenost,

absolutno zanesljivo eksaktno eksperimentiranje

in dobra kolegialnost.«

Še nekaj iz zgodovine inštituta

Še več vpogleda v celotno 75. letno zgodovino Kemijskega inštituta, pa lahko dobite na naslednjih infografikah:

Kratka zgodovina Kemijskega inštituta

Spreminjanje znaka Kemijskega inštituta